Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 10
RAZPRAVE, [TUDIJE
bumerangov, ki se vračajo v človekovo naročje kot odgovor na njegovo
ravnanje.1 Današnji človek je pozabil, da je samo oskrbnik vsega
ustvarjenega in da bo Stvarnik zahteval človeku zaupano stvarstvo
nazaj. Človek tudi pozablja, da je sam del tega stvarstva, čeprav
njegova krona, vendar v stvarstvo postavljen kot v svoje naravno
okolje, »rojstno hišo« in bivališče. Pozablja tudi, da je prav to stvarstvo
skupaj z njim določeno za poveličanje v eshatološkem času, ko bo
nastalo »novo nebo in nova zemlja«, in ne za porušenje. Ekologija ni
»konjiček« za prosti čas, ampak je stvar našega preživetja: kriza okolja
je hkrati kriza človeštva. Naš cilj ni rešiti se iz okolja, temveč rešiti se
skupaj z okoljem!2 Tukaj nam pride na pomoč pnevmatološka ekolo-
gija. Tej smo »zavezani« vsi kristjani, tako protestanti kakor katoličani
in pravoslavni. Pred seboj imamo eminentno ekumensko področje
skupnega sodelovanja.
Pri odkrivanju kriterijev za tako življenje v stvarstvu, ki ustreza
Svetemu Duhu in s tem naravi samega stvarstva, moramo biti pozorni
na naslednje: »Stvarstvo, narava, predvsem pa človek, prejemajo svoje
bivanje od oživljajočega božjega Duha in so stalno nanj naravnani.
Govorjenje o Duhu kot stvarniku pa ne sme zamegliti ali izključiti
dejstva njegove nedostopnosti. Hkrati moramo na stvarstvo vedno
gledati v luči novega stvarstva. Prav to razpadljivo, padlo, zatirano
stvarstvo je naravnano na odrešenje in polno dovršitev« (Hilberath,
1992:545; prim. 543–547). Pnevmatološka ekologija, ki temelji na
pnevmatološkem nauku o stvarjenju, nas ne odvrača od realnih
1 Ko pišem ta prispevek, me sredstva obveščanja zasipavajo s poročili o ptičji
gripi, ki se spreminja v človeški, medicinski, družbeni, gospodarski in še kakšen
problem.
2 Med drugim glej glede tega vprašanja naslednja dela: Požarnik, H. (1999):
Prihodnost napredka. Celje: Mohorjeva družba; Boff, Leonardo (1996): Unser
Haus, die Erde: den Schrei der Unterdrückten hören. Düsseldorf: Patmos;
Drewermann, Eugen (1996): Der tödliche Fortschritt. Von der Zerstörung der Erde
und des Menschen im Erbe des Christentums. Regensburg: Pustet; Gruber, F. (2001):
Im Haus des Lebens. Eine Theologie der Schöpfung. Regensburg: Friedrich Pustet
Verlag; Moltmann, J. (1997): Die Quelle des Lebens. Der Heilige Geist und die
Theologie des Lebens. Gütersloh Chr. Kaiser-Gütersloher Verlagshaus; Thiele,
Johannes (1992): Die Heiligkeit der Erde: Bewahrung der Schöpfung und Lebenslust.
Graz-Wien-Köln: Styria Verlag.
8
bumerangov, ki se vračajo v človekovo naročje kot odgovor na njegovo
ravnanje.1 Današnji človek je pozabil, da je samo oskrbnik vsega
ustvarjenega in da bo Stvarnik zahteval človeku zaupano stvarstvo
nazaj. Človek tudi pozablja, da je sam del tega stvarstva, čeprav
njegova krona, vendar v stvarstvo postavljen kot v svoje naravno
okolje, »rojstno hišo« in bivališče. Pozablja tudi, da je prav to stvarstvo
skupaj z njim določeno za poveličanje v eshatološkem času, ko bo
nastalo »novo nebo in nova zemlja«, in ne za porušenje. Ekologija ni
»konjiček« za prosti čas, ampak je stvar našega preživetja: kriza okolja
je hkrati kriza človeštva. Naš cilj ni rešiti se iz okolja, temveč rešiti se
skupaj z okoljem!2 Tukaj nam pride na pomoč pnevmatološka ekolo-
gija. Tej smo »zavezani« vsi kristjani, tako protestanti kakor katoličani
in pravoslavni. Pred seboj imamo eminentno ekumensko področje
skupnega sodelovanja.
Pri odkrivanju kriterijev za tako življenje v stvarstvu, ki ustreza
Svetemu Duhu in s tem naravi samega stvarstva, moramo biti pozorni
na naslednje: »Stvarstvo, narava, predvsem pa človek, prejemajo svoje
bivanje od oživljajočega božjega Duha in so stalno nanj naravnani.
Govorjenje o Duhu kot stvarniku pa ne sme zamegliti ali izključiti
dejstva njegove nedostopnosti. Hkrati moramo na stvarstvo vedno
gledati v luči novega stvarstva. Prav to razpadljivo, padlo, zatirano
stvarstvo je naravnano na odrešenje in polno dovršitev« (Hilberath,
1992:545; prim. 543–547). Pnevmatološka ekologija, ki temelji na
pnevmatološkem nauku o stvarjenju, nas ne odvrača od realnih
1 Ko pišem ta prispevek, me sredstva obveščanja zasipavajo s poročili o ptičji
gripi, ki se spreminja v človeški, medicinski, družbeni, gospodarski in še kakšen
problem.
2 Med drugim glej glede tega vprašanja naslednja dela: Požarnik, H. (1999):
Prihodnost napredka. Celje: Mohorjeva družba; Boff, Leonardo (1996): Unser
Haus, die Erde: den Schrei der Unterdrückten hören. Düsseldorf: Patmos;
Drewermann, Eugen (1996): Der tödliche Fortschritt. Von der Zerstörung der Erde
und des Menschen im Erbe des Christentums. Regensburg: Pustet; Gruber, F. (2001):
Im Haus des Lebens. Eine Theologie der Schöpfung. Regensburg: Friedrich Pustet
Verlag; Moltmann, J. (1997): Die Quelle des Lebens. Der Heilige Geist und die
Theologie des Lebens. Gütersloh Chr. Kaiser-Gütersloher Verlagshaus; Thiele,
Johannes (1992): Die Heiligkeit der Erde: Bewahrung der Schöpfung und Lebenslust.
Graz-Wien-Köln: Styria Verlag.
8
