Page 168 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 168
RAZPRAVE, [TUDIJE
Janez Khisl je bil velik dobrotnik in pospeševalec znanosti in umet-
nosti ter slovenske protestantske književnosti pa tudi zbiralec cerk-
venih in slovenskih pesmi. Večkrat je omenjen v krogu plemičev, ki so
podpirali Primoža Trubarja.28 Dalmatin je pri vsej svoji zaposlenosti s
prevodom Biblije leta 1575 iz nje objavil prvo delo »Jezus Sirah«,
poučno knjigo iz Stare zaveze, ki je vsebovala v obliki pregovorov in
izrekov veliko moralnih in življenjskih pravil za vse stanove. Posvetil jo
je Janezu Khislu, s katerim je dobro sodeloval tako pri upravljanju
slovenske protestantske cerkve kakor tudi pri organizaciji šol, zlasti pa
pri ustanavljanju slovenske tiskarne.29 Sicer pa je bilo delo namenjeno
celotni Khislovi družini pa tudi služinčadi na Fužinah.30
Podpiral je izdajanje slovenskih protestantskih pesmaric ter gojil
znanstva z raznimi skladatelji, kar dokazujejo tudi posvetila v kompo-
zicijskih zbirkah (Lodovico Balbi, Matthia Farrabosco, Giacomo
Gorzanis).31 Zavzemal se je tudi za izboljšanje materialnega stanja
glasbenikov. Leta 1574 je posredoval pri kranjskih deželnih stanovih,
da bi ljubljanskemu kantorju Wernerju Feurerju povečali plačo,
sedem let pozneje (1581) pa je sam iz svojega žepa dodal k nagradi
kantorju Boštjanu Semmizerju. Po smrti nadvojvode Karla (1590) je
uspel kot predsednik dvorne komore pregovoriti italijanskega glas-
benika Annibala Perinija, organista dvorne kapele, da je sprejel službo
organista v graški protestantski stanovski kapeli. Znan je tudi Khislov
spoštljiv odnos do slovenske besede. Deželni patent o vinski nakladi,
ki ga je izdal v slovenskem jeziku leta 1570 kot kranjski deželni
upravitelj, je najstarejši znani slovenski uradni dokument in prvi
dokaz o sposobnosti slovenščine kot uradnega jezika.32
28 Primož Trubar in naša reformacija, Kulturno-historična študija, v: Knjižica
»Svobodne misli«, Ljubljana 1908, str. 21, 30.
29 M. Glavan, Dalmatinov prevod Biblije, v: Lucas, Ljubljana, februar 1995, str. 3.
30 A. Slodnjak, Jurij Dalmatin (ok. 1546–1589), v: Krško skozi čas 1477–1977,
Zbornik ob 500-letnici mesta, Krško 1977, str. 77; S. Kopriva, Ljubljana skozi
čas, Ljubljana 1989, str. 79; J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1992,
str. 635.
31 J. Höfler, O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja, v: Kronika, 23, 1975, št.
2, str. 92; Pokorn, Baroni, str. 450–451.
32 S. Jug, Slovenski »Zapovedni list« iz leta 1570 in novi vinski davek, v: Glasnik
Muzejskega društva Slovenije (GMDS), XXI, 1942, str. 74–84.
166
Janez Khisl je bil velik dobrotnik in pospeševalec znanosti in umet-
nosti ter slovenske protestantske književnosti pa tudi zbiralec cerk-
venih in slovenskih pesmi. Večkrat je omenjen v krogu plemičev, ki so
podpirali Primoža Trubarja.28 Dalmatin je pri vsej svoji zaposlenosti s
prevodom Biblije leta 1575 iz nje objavil prvo delo »Jezus Sirah«,
poučno knjigo iz Stare zaveze, ki je vsebovala v obliki pregovorov in
izrekov veliko moralnih in življenjskih pravil za vse stanove. Posvetil jo
je Janezu Khislu, s katerim je dobro sodeloval tako pri upravljanju
slovenske protestantske cerkve kakor tudi pri organizaciji šol, zlasti pa
pri ustanavljanju slovenske tiskarne.29 Sicer pa je bilo delo namenjeno
celotni Khislovi družini pa tudi služinčadi na Fužinah.30
Podpiral je izdajanje slovenskih protestantskih pesmaric ter gojil
znanstva z raznimi skladatelji, kar dokazujejo tudi posvetila v kompo-
zicijskih zbirkah (Lodovico Balbi, Matthia Farrabosco, Giacomo
Gorzanis).31 Zavzemal se je tudi za izboljšanje materialnega stanja
glasbenikov. Leta 1574 je posredoval pri kranjskih deželnih stanovih,
da bi ljubljanskemu kantorju Wernerju Feurerju povečali plačo,
sedem let pozneje (1581) pa je sam iz svojega žepa dodal k nagradi
kantorju Boštjanu Semmizerju. Po smrti nadvojvode Karla (1590) je
uspel kot predsednik dvorne komore pregovoriti italijanskega glas-
benika Annibala Perinija, organista dvorne kapele, da je sprejel službo
organista v graški protestantski stanovski kapeli. Znan je tudi Khislov
spoštljiv odnos do slovenske besede. Deželni patent o vinski nakladi,
ki ga je izdal v slovenskem jeziku leta 1570 kot kranjski deželni
upravitelj, je najstarejši znani slovenski uradni dokument in prvi
dokaz o sposobnosti slovenščine kot uradnega jezika.32
28 Primož Trubar in naša reformacija, Kulturno-historična študija, v: Knjižica
»Svobodne misli«, Ljubljana 1908, str. 21, 30.
29 M. Glavan, Dalmatinov prevod Biblije, v: Lucas, Ljubljana, februar 1995, str. 3.
30 A. Slodnjak, Jurij Dalmatin (ok. 1546–1589), v: Krško skozi čas 1477–1977,
Zbornik ob 500-letnici mesta, Krško 1977, str. 77; S. Kopriva, Ljubljana skozi
čas, Ljubljana 1989, str. 79; J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1992,
str. 635.
31 J. Höfler, O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja, v: Kronika, 23, 1975, št.
2, str. 92; Pokorn, Baroni, str. 450–451.
32 S. Jug, Slovenski »Zapovedni list« iz leta 1570 in novi vinski davek, v: Glasnik
Muzejskega društva Slovenije (GMDS), XXI, 1942, str. 74–84.
166
