Page 226 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 226
RAZPRAVE, [TUDIJE
in hrvaško; tako se tudi ni mogla močneje samostojno razviti in
prispevati večjega deleža k razvoju in širjenju Binkoštne cerkve v SR
Sloveniji.«25
3.2 Revialni tisk
Madžarski revialni tisk je poročal tudi o raznih binkoštnih verskih
dogodkih v Prekmurju. Tako je v Apostoli hit leta 1934 zapisano: »V
vasi Veščica, kjer je bil rojena žena26 brata Mihoka, so težko, a vseeno
sprejeli resnico … Poleg stroge prepovedi Gospod blagoslavlja delo-
vanje brata in sestre Mihok.«
Binkoštni verniki, predvsem pa pastorji in pridigarji, vešči madžar-
ščine, so prebirali madžarski binkoštni revialni tisk, med drugo
svetovno vojno tudi publikacije Krščanske cerkve svobodnih bratov.27
Po vojni je bilo prejemanje madžarskega tiska iz Madžarske zaradi
političnih razlogov onemogočeno in prepovedano. Nekateri posa-
mezniki so si naročali razne publikacije v madžarščini iz tujine (pred-
vsem iz Nemčije in Severne Amerike).
4. REFORMIRANA (KALVINSKA) CERKEV
Po mnenju raziskovalcev ima Reformirana cerkev svoje začetke v
Prekmurju že konec 16. stoletja.28 Leta 1618 je bil pri Sv. Juriju
(Rogašovci) celo sedež kalvinskega seniorata za pretežni del Prek-
murja. Tako so morali v začetku 17. stoletja pridigarji Luthrove smeri
(augsburške veroizpovedi) podpisovati Formulo concordiae (Obrazec
soglasja). Vseeno so se reformirani verniki na področju Prekmurja
ohranili še naprej, čeprav so sčasoma ostali brez vsake cerkve.
25 M. Kuzmič, Prekmurski tiski, ki jih je izdala Binkoštna cerkev v SR Sloveniji. Snopje
7 (Ljubljana), str. 41.
26 Apostoli hit, 9. 6. 1934.
27 Izjava Joške Kutoša (1928) iz Veščice avtorju te raziskave dne 8. 2. 2006.
28 F. Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska Sobota:
Pomurska založba 1977, str. 14–15; M. Kokolj-B. Horvat, Prekmursko šolstvo.
Murska Sobota: Pomurska založba 1977, str. 22–24.
224
in hrvaško; tako se tudi ni mogla močneje samostojno razviti in
prispevati večjega deleža k razvoju in širjenju Binkoštne cerkve v SR
Sloveniji.«25
3.2 Revialni tisk
Madžarski revialni tisk je poročal tudi o raznih binkoštnih verskih
dogodkih v Prekmurju. Tako je v Apostoli hit leta 1934 zapisano: »V
vasi Veščica, kjer je bil rojena žena26 brata Mihoka, so težko, a vseeno
sprejeli resnico … Poleg stroge prepovedi Gospod blagoslavlja delo-
vanje brata in sestre Mihok.«
Binkoštni verniki, predvsem pa pastorji in pridigarji, vešči madžar-
ščine, so prebirali madžarski binkoštni revialni tisk, med drugo
svetovno vojno tudi publikacije Krščanske cerkve svobodnih bratov.27
Po vojni je bilo prejemanje madžarskega tiska iz Madžarske zaradi
političnih razlogov onemogočeno in prepovedano. Nekateri posa-
mezniki so si naročali razne publikacije v madžarščini iz tujine (pred-
vsem iz Nemčije in Severne Amerike).
4. REFORMIRANA (KALVINSKA) CERKEV
Po mnenju raziskovalcev ima Reformirana cerkev svoje začetke v
Prekmurju že konec 16. stoletja.28 Leta 1618 je bil pri Sv. Juriju
(Rogašovci) celo sedež kalvinskega seniorata za pretežni del Prek-
murja. Tako so morali v začetku 17. stoletja pridigarji Luthrove smeri
(augsburške veroizpovedi) podpisovati Formulo concordiae (Obrazec
soglasja). Vseeno so se reformirani verniki na področju Prekmurja
ohranili še naprej, čeprav so sčasoma ostali brez vsake cerkve.
25 M. Kuzmič, Prekmurski tiski, ki jih je izdala Binkoštna cerkev v SR Sloveniji. Snopje
7 (Ljubljana), str. 41.
26 Apostoli hit, 9. 6. 1934.
27 Izjava Joške Kutoša (1928) iz Veščice avtorju te raziskave dne 8. 2. 2006.
28 F. Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska Sobota:
Pomurska založba 1977, str. 14–15; M. Kokolj-B. Horvat, Prekmursko šolstvo.
Murska Sobota: Pomurska založba 1977, str. 22–24.
224
