Page 234 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 234
POPORRTTRRETEI TI
JO@E RAJHMAN
1924–1998
Jože Rajhman se je rodil 17. novembra 1924 v Sromljah pri Bre-
žicah, kjer je njegov oče, zaveden Slovenec z avstrijske Koroške,
ravnateljeval v osnovni šoli. Leta 1931 se je oče s petimi otroki – mati
je umrla leta 1928 – preselil v Celje, kjer še danes stoji Rajhmanova
domačija na Zvezni ulici 9 na Jožefovem hribu. Osnovno šolo in prvi
dve leti gimnazije je Jože obiskoval v Celju. Kot zavednega slovenskega
učitelja so Nemci očeta z vso družino takoj po začetku druge svetovne
vojne, 10. junija 1941, izgnali v Srbijo, kjer je Jože nadaljeval gimnazijo
in jo v Nišu z odliko dokončal leta 1943. V Nišu je kot železniški
uslužbenec ostal do konca vojne, ko se je družina konec junija 1945
vrnila domov.
Jeseni 1945 se je vpisal na slavistiko in romanistiko na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, vendar je leta 1947 študij prekinil in se vpisal na
Teološko fakulteto, kjer je leta 1951 diplomiral. Študij na Filozofski
fakulteti je kasneje nadaljeval in leta 1965 si je z diplomo pridobil
naziv profesorja slovenščine in francoščine. Leta 1950 je bil posvečen
v duhovnika, nato je kot kaplan služboval pri Mariji Snežni (Zg.
Velka) v Slovenskih goricah in v mariborski stolnici. V letih 1968–
1981 je bil spiritual v mariborskem bogoslovju, kjer je kot duhovni
vodja vzgojil več kot polovico danes živečih duhovnikov mariborske
nadškofije.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1972 kot prvi doktorand
pri prof. Bredi Pogorelec doktoriral iz filoloških ved z disertacijo
»Primož Trubar v letu 1550«. Pridružil se je generaciji velikih imen
slovenske povojne slavistike in spomin na kolege, ki se ga kot duhov-
nika v težkih povojnih letih niso nikoli sramovali ali ogibali, mu je
232
JO@E RAJHMAN
1924–1998
Jože Rajhman se je rodil 17. novembra 1924 v Sromljah pri Bre-
žicah, kjer je njegov oče, zaveden Slovenec z avstrijske Koroške,
ravnateljeval v osnovni šoli. Leta 1931 se je oče s petimi otroki – mati
je umrla leta 1928 – preselil v Celje, kjer še danes stoji Rajhmanova
domačija na Zvezni ulici 9 na Jožefovem hribu. Osnovno šolo in prvi
dve leti gimnazije je Jože obiskoval v Celju. Kot zavednega slovenskega
učitelja so Nemci očeta z vso družino takoj po začetku druge svetovne
vojne, 10. junija 1941, izgnali v Srbijo, kjer je Jože nadaljeval gimnazijo
in jo v Nišu z odliko dokončal leta 1943. V Nišu je kot železniški
uslužbenec ostal do konca vojne, ko se je družina konec junija 1945
vrnila domov.
Jeseni 1945 se je vpisal na slavistiko in romanistiko na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, vendar je leta 1947 študij prekinil in se vpisal na
Teološko fakulteto, kjer je leta 1951 diplomiral. Študij na Filozofski
fakulteti je kasneje nadaljeval in leta 1965 si je z diplomo pridobil
naziv profesorja slovenščine in francoščine. Leta 1950 je bil posvečen
v duhovnika, nato je kot kaplan služboval pri Mariji Snežni (Zg.
Velka) v Slovenskih goricah in v mariborski stolnici. V letih 1968–
1981 je bil spiritual v mariborskem bogoslovju, kjer je kot duhovni
vodja vzgojil več kot polovico danes živečih duhovnikov mariborske
nadškofije.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1972 kot prvi doktorand
pri prof. Bredi Pogorelec doktoriral iz filoloških ved z disertacijo
»Primož Trubar v letu 1550«. Pridružil se je generaciji velikih imen
slovenske povojne slavistike in spomin na kolege, ki se ga kot duhov-
nika v težkih povojnih letih niso nikoli sramovali ali ogibali, mu je
232
