Page 239 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 239
VIOLETA VLADIMIRA MESARI^
(Slovaška). Disertacijo je posvetil Matiju Vlačiću Iliriku (Mathias
Flacius Ilyricus – sein Leben und Werk 1520–1575), najpomemb-
nejšemu hrvaškemu reformatorju, bibličnemu znanstveniku (herme-
nevtika) in zgodovinarju. V 70. letih je bil Deutsch soustanovitelj
evangeličanske Teološke fakultete Matija Vlačić Ilirik v Zagrebu, kjer
je predaval dogmatiko in cerkveno zgodovino. Obenem je bil dolgo
časa tudi njen dekan. Bil je član številnih teoloških in filozofskih
združenj, v katerih se je trudil za ekumenizem in razumevanje med
krščanskimi cerkvami in skupnostmi ter za dialog z drugimi verskimi
skupnostmi. Sodeloval je na različnih mednarodnih simpozijih ter
predaval na Sorboni v Parizu, v Uppsali na Švedskem, v Mannheimu
v Nemčiji, v Ljubljani in drugod. Med drugim je ustanovil evange-
ličanki mesečnik Pax, skrbel za delovanje humanitarne organizacije
Diakonija in ustanovil evangeličanski vrtec v Zagrebu. Kot dober
poznavalec zgodovine in umetnosti je restavriral starine, kot ljubitelj
narave in domoljub je rad planinaril in odhajal na pohode po rodni
Sloveniji.
Ob 400-letnici Trubarjeve smrti je z odmevnim referatom sodelo-
val na simpoziju Reformacija na Slovenskem v Ljubljani. Referat
Flacijanci v slovenski reformaciji je objavljen v III. Trubarjevem zborniku.
(Slovenska Matica v Ljubljani in Slovensko protestantsko društvo
Primož Trubar, Ljubljana 1996, uredili Franc Jakopin, Marko Kerše-
van in Jože Pogačnik.)
Do leta 1990 je bil senior Evangeličanske cerkve na Hrvaškem, v
Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, od leta 1990 pa škof Evange-
ličanske cerkve na Hrvaškem. Zavzemal se je za ekumensko sodelo-
vanje in sožitje na Hrvaškem. V času zadnje vojne pa se je predvsem
angažiral v posredovanju humanitarne pomoči za begunce na Hrva-
škem in za bolnišnice. Zato je zagrebški katoliški nadškof in pred-
sednik Hrvaške škofovske konference (HBK), danes kardinal Josip
Bozanić, ob smrti Vlada Deutscha zapisal, da je s škofom Deutschem
zaznamovano posebno obdobje ekumenizma na Hrvaškem in da
njegovo krščansko zavzemanje na tem področju ostaja vsem svetel
zgled.
Požeški škof dr. Antun Škvorčević, ki je v času smrti škofa Deu-
tscha bil predsednik Sveta za ekumenizem in dialog pri Hrvaški
237
(Slovaška). Disertacijo je posvetil Matiju Vlačiću Iliriku (Mathias
Flacius Ilyricus – sein Leben und Werk 1520–1575), najpomemb-
nejšemu hrvaškemu reformatorju, bibličnemu znanstveniku (herme-
nevtika) in zgodovinarju. V 70. letih je bil Deutsch soustanovitelj
evangeličanske Teološke fakultete Matija Vlačić Ilirik v Zagrebu, kjer
je predaval dogmatiko in cerkveno zgodovino. Obenem je bil dolgo
časa tudi njen dekan. Bil je član številnih teoloških in filozofskih
združenj, v katerih se je trudil za ekumenizem in razumevanje med
krščanskimi cerkvami in skupnostmi ter za dialog z drugimi verskimi
skupnostmi. Sodeloval je na različnih mednarodnih simpozijih ter
predaval na Sorboni v Parizu, v Uppsali na Švedskem, v Mannheimu
v Nemčiji, v Ljubljani in drugod. Med drugim je ustanovil evange-
ličanki mesečnik Pax, skrbel za delovanje humanitarne organizacije
Diakonija in ustanovil evangeličanski vrtec v Zagrebu. Kot dober
poznavalec zgodovine in umetnosti je restavriral starine, kot ljubitelj
narave in domoljub je rad planinaril in odhajal na pohode po rodni
Sloveniji.
Ob 400-letnici Trubarjeve smrti je z odmevnim referatom sodelo-
val na simpoziju Reformacija na Slovenskem v Ljubljani. Referat
Flacijanci v slovenski reformaciji je objavljen v III. Trubarjevem zborniku.
(Slovenska Matica v Ljubljani in Slovensko protestantsko društvo
Primož Trubar, Ljubljana 1996, uredili Franc Jakopin, Marko Kerše-
van in Jože Pogačnik.)
Do leta 1990 je bil senior Evangeličanske cerkve na Hrvaškem, v
Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, od leta 1990 pa škof Evange-
ličanske cerkve na Hrvaškem. Zavzemal se je za ekumensko sodelo-
vanje in sožitje na Hrvaškem. V času zadnje vojne pa se je predvsem
angažiral v posredovanju humanitarne pomoči za begunce na Hrva-
škem in za bolnišnice. Zato je zagrebški katoliški nadškof in pred-
sednik Hrvaške škofovske konference (HBK), danes kardinal Josip
Bozanić, ob smrti Vlada Deutscha zapisal, da je s škofom Deutschem
zaznamovano posebno obdobje ekumenizma na Hrvaškem in da
njegovo krščansko zavzemanje na tem področju ostaja vsem svetel
zgled.
Požeški škof dr. Antun Škvorčević, ki je v času smrti škofa Deu-
tscha bil predsednik Sveta za ekumenizem in dialog pri Hrvaški
237
