Page 237 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 237
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
ski teolog; leta 1974 je v Heidelbergu predaval na simpoziju Profil
Südosteuropäischer Kirchen und Kulturen, leta 1976 na 10. Koroških
kulturnih dnevih v Celovcu, v Šibeniku leta 1979 na simpoziju
Glaube im Übergang zur Industriegesellschaft, v Bukarešti leta 1982
na simpoziju Zur Kulturwirkung des Christentums im Südosteuro-
päischen Raum, v Beogradu leta 1979 na strokovnem posvetovanju
Crkva u savremenom svetu, v Zadru leta 1985 na Jugoslavenskem
seminaru za strane slaviste, v Zagrebu leta 1984 na seminarju Religija
i nacija, v Splitu leta 1985 U sjeni koncila nakon dvadeset godina, v
Ljubljani leta 1989 na seminarju Obdobja slovenske književnosti.
V zadnjih treh desetletjih je sodeloval s številnimi slovenskimi
znanstvenimi in strokovnimi revijami ter časopisi. Bil je član ured-
niškega odbora Časopisa za zgodovino in narodopisje, Bogoslovnega
vestnika, Božjega okolja, Naših razgledov, bil je eden od pobudnikov
in ustanoviteljev revije Znamenja. V vseh teh in drugih časopisih, kot
so Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Cerkev v sedanjem svetu ter
številnih zbornikih doma in v tujini je objavljal teološke in literarno
zgodovinske razprave ter številne recenzije knjig domačih in tujih
založb. Njegova gesla s področja teologije in literarne zgodovine
zapolnjujejo velik prostor v SBL, Enciklopediji Slovenije, Slovenski
književnosti (Leksikoni CZ) in v Katehetsko pedagoškem leksikonu.
Prikaz življenja in dela Primoža Trubarja ter drugih slovenskih
protestantskih piscev v Slovenskem biografskem leksikonu ga uvršča
med največje poznavalce 16. stoletja, kar mu priznavajo številni
strokovnjaki doma in v tujini.
Znanstveno delo Jožeta Rajhmana sega na najrazličnejša področja,
tako da ga je težko uvrstiti v zgolj en profil znanstvenega delavca.
Poleg tega, da je bil filolog v najžlahtnejšem pomenu te besede, je bil
teolog mistik, pastoralist, moralist, biblicist, ekumenski delavec,
predvsem pa velik humanist in plemenit človek. Iz kratkih biograf-
skih podatkov je mogoče zaznati zelo razgibano življenjsko pot
pokojnega profesorja, vendar pa ti skopi podatki ne morejo pred-
staviti vse njegove znanstvene zavzetosti, človeške plemenitosti,
humanosti, občutka za sočloveka, predvsem pa njegove duhovne
širine.
Fanika Krajnc - Vrečko
235
ski teolog; leta 1974 je v Heidelbergu predaval na simpoziju Profil
Südosteuropäischer Kirchen und Kulturen, leta 1976 na 10. Koroških
kulturnih dnevih v Celovcu, v Šibeniku leta 1979 na simpoziju
Glaube im Übergang zur Industriegesellschaft, v Bukarešti leta 1982
na simpoziju Zur Kulturwirkung des Christentums im Südosteuro-
päischen Raum, v Beogradu leta 1979 na strokovnem posvetovanju
Crkva u savremenom svetu, v Zadru leta 1985 na Jugoslavenskem
seminaru za strane slaviste, v Zagrebu leta 1984 na seminarju Religija
i nacija, v Splitu leta 1985 U sjeni koncila nakon dvadeset godina, v
Ljubljani leta 1989 na seminarju Obdobja slovenske književnosti.
V zadnjih treh desetletjih je sodeloval s številnimi slovenskimi
znanstvenimi in strokovnimi revijami ter časopisi. Bil je član ured-
niškega odbora Časopisa za zgodovino in narodopisje, Bogoslovnega
vestnika, Božjega okolja, Naših razgledov, bil je eden od pobudnikov
in ustanoviteljev revije Znamenja. V vseh teh in drugih časopisih, kot
so Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Cerkev v sedanjem svetu ter
številnih zbornikih doma in v tujini je objavljal teološke in literarno
zgodovinske razprave ter številne recenzije knjig domačih in tujih
založb. Njegova gesla s področja teologije in literarne zgodovine
zapolnjujejo velik prostor v SBL, Enciklopediji Slovenije, Slovenski
književnosti (Leksikoni CZ) in v Katehetsko pedagoškem leksikonu.
Prikaz življenja in dela Primoža Trubarja ter drugih slovenskih
protestantskih piscev v Slovenskem biografskem leksikonu ga uvršča
med največje poznavalce 16. stoletja, kar mu priznavajo številni
strokovnjaki doma in v tujini.
Znanstveno delo Jožeta Rajhmana sega na najrazličnejša področja,
tako da ga je težko uvrstiti v zgolj en profil znanstvenega delavca.
Poleg tega, da je bil filolog v najžlahtnejšem pomenu te besede, je bil
teolog mistik, pastoralist, moralist, biblicist, ekumenski delavec,
predvsem pa velik humanist in plemenit človek. Iz kratkih biograf-
skih podatkov je mogoče zaznati zelo razgibano življenjsko pot
pokojnega profesorja, vendar pa ti skopi podatki ne morejo pred-
staviti vse njegove znanstvene zavzetosti, človeške plemenitosti,
humanosti, občutka za sočloveka, predvsem pa njegove duhovne
širine.
Fanika Krajnc - Vrečko
235
