Page 235 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 235
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
bil zadnja leta njegovega življenja v veliko oporo. Na Teološki fakulteti
v Ljubljani je leta 1974 zagovarjal še drugo disertacijo, tokrat iz
teoloških ved, in sicer »Teološka podoba Ene dolge predguvori«. Na
mariborski enoti Teološke fakultete v Ljubljani je bil leta 1968 ime-
novan za predavatelja duhovne teologije, leta 1975 je opravil habili-
tacijo za docenta pastoralne teologije, leta 1978 pa je bil izvoljen za
izrednega profesorja. Za rednega profesorja – kljub obsežnemu delu
na znanstvenem področju – ni na matični fakulteti nikoli dobil
habilitacije, tudi ni dobil podpore za članstvo v Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti, za kar je bil iz strokovnih krogov predlagan
leta 1986. Upokojil se je leta 1987, honorarno pa je predaval pasto-
ralno teologijo do leta 1995 in še v zadnjem letu svojega bogatega
življenja (1998) sodeloval na oddelku za slovanske jezike in književ-
nosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Kot zunanji sodelavec Inšti-
tuta za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstveno razi-
skovalnem centru je nekaj let aktivno sodeloval pri SAZU. Umrl je
25. julija 1998 v Mariboru, kjer je pokopan na pobreškem pokopa-
lišču.
Svojo znanstveno raziskovalno pot je Jože Rajhman začel z objavo
razprave o štajerskem duhovniku jezikoslovcu Petru Dajnku in o
njegovi vlogi v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Čeprav je
kasneje večino svojega raziskovalnega dela namenil slovenski prote-
stantiki, je njegova zadnja razprava, ki je izšla natisnjena slab mesec
pred njegovo smrtjo, bila znova namenjena Petru Dajnku. Rajh-
manova življenjska preokupacija je bil Primož Trubar. Že v Prvi
slovenski knjigi, ki je nastala leta 1977 na osnovi njegove filološke
disertacije, se je soočil z jezikovnim, literarno zgodovinskim in
teološkim izročilom Trubarjevega katekizma iz leta 1550. Raziskal je
vplive in vzgone v kulturni in duhovni tradiciji Trubarjevega časa, ki
so tega slovenskega reformatorja privedli do spoznanja, da lahko
svojim sonarodnjakom približa in posreduje božjo besedo le v doma-
čem jeziku. Druga Rajhmanova monografija, ki je izšla v jubilejnem
Trubarjevem letu 1986, je slovensko literarno zgodovino obogatila s
temeljito teološko raziskavo o Trubarjevem izročilu Slovencem v Eni
dolgi predguvori k Novemu testamentu iz leta 1557. V njej prikazuje
teologijo slovenske reformacije ter dokazuje izjemno poznavanje
233
bil zadnja leta njegovega življenja v veliko oporo. Na Teološki fakulteti
v Ljubljani je leta 1974 zagovarjal še drugo disertacijo, tokrat iz
teoloških ved, in sicer »Teološka podoba Ene dolge predguvori«. Na
mariborski enoti Teološke fakultete v Ljubljani je bil leta 1968 ime-
novan za predavatelja duhovne teologije, leta 1975 je opravil habili-
tacijo za docenta pastoralne teologije, leta 1978 pa je bil izvoljen za
izrednega profesorja. Za rednega profesorja – kljub obsežnemu delu
na znanstvenem področju – ni na matični fakulteti nikoli dobil
habilitacije, tudi ni dobil podpore za članstvo v Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti, za kar je bil iz strokovnih krogov predlagan
leta 1986. Upokojil se je leta 1987, honorarno pa je predaval pasto-
ralno teologijo do leta 1995 in še v zadnjem letu svojega bogatega
življenja (1998) sodeloval na oddelku za slovanske jezike in književ-
nosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Kot zunanji sodelavec Inšti-
tuta za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstveno razi-
skovalnem centru je nekaj let aktivno sodeloval pri SAZU. Umrl je
25. julija 1998 v Mariboru, kjer je pokopan na pobreškem pokopa-
lišču.
Svojo znanstveno raziskovalno pot je Jože Rajhman začel z objavo
razprave o štajerskem duhovniku jezikoslovcu Petru Dajnku in o
njegovi vlogi v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Čeprav je
kasneje večino svojega raziskovalnega dela namenil slovenski prote-
stantiki, je njegova zadnja razprava, ki je izšla natisnjena slab mesec
pred njegovo smrtjo, bila znova namenjena Petru Dajnku. Rajh-
manova življenjska preokupacija je bil Primož Trubar. Že v Prvi
slovenski knjigi, ki je nastala leta 1977 na osnovi njegove filološke
disertacije, se je soočil z jezikovnim, literarno zgodovinskim in
teološkim izročilom Trubarjevega katekizma iz leta 1550. Raziskal je
vplive in vzgone v kulturni in duhovni tradiciji Trubarjevega časa, ki
so tega slovenskega reformatorja privedli do spoznanja, da lahko
svojim sonarodnjakom približa in posreduje božjo besedo le v doma-
čem jeziku. Druga Rajhmanova monografija, ki je izšla v jubilejnem
Trubarjevem letu 1986, je slovensko literarno zgodovino obogatila s
temeljito teološko raziskavo o Trubarjevem izročilu Slovencem v Eni
dolgi predguvori k Novemu testamentu iz leta 1557. V njej prikazuje
teologijo slovenske reformacije ter dokazuje izjemno poznavanje
233
