Page 42 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 42
RAZPRAVE, [TUDIJE
Kajuha in Bora, pa tudi skupinska dela in periodika. Med njimi je
nesporno vodilna Prešernova jubilejna Zdravljica, ki je kot partizanski
tisk izšla leta 1944, potem pa doživela še pet reprintov v zelo visokih
nakladah.
Pomembnejši dosežki na področju reprintov
V izhodiščih obravnave modernih slovenskih reprintov smo opo-
zorili na posamične primere strokovnega prizadevanja po celovitem
posnemanju izvirnega tiska. Med slovenskimi reprinti imamo nekaj
odličnih primerov te vrste, ki praktično v celoti zadoščajo potrebam
raziskovalcev in ljubiteljev, predvsem pa uspešno izpopolnjujejo
knjižnične fonde, ki nimajo izvirnikov. Sem sodijo predvsem reprinti
pomembnih starejših znanstvenih, verskih in umetniških del. Posebej
je treba navesti Dalmatinovo Biblijo, ki je doživela več izdaj, od katerih
sta najkvalitetnejši tisti iz leta 1976 (v sozaložništvu Mladinske knjige
in Rudolfa Trofenika) in iz leta 1994 (založila DZS v Ljubljani). Več
odličnih reprintov so doživela Valvasorjeva dela: Prizorišče človeške
smrti v treh delih (Maribor – Novo mesto, 1969), Di Ehre dess Hertzog-
thums Crain (Ljubljana – München 1970), Topographia Ducatus Carnio-
liae modernae (Ljubljana – München 1970), Pasijonska knjižica (Ljub-
ljana 1970), Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae
completa (Celovec 1975), Ovidii Metamorphoseos icones (Ljubljana, 1984,
1995), Topografija Kranjske (skicna knjiga) (2001). Največje število
reprintov je doživela prva slovenska knjiga, Trubarjev Katekizem
(1550). Med njimi je najboljši tisti iz leta 2000 (Slovenska knjiga), ki
smo ga zaradi unikatne predloge uvrstili k faksimilom.
Ostali vidiki modernih slovenskih reprintov
Z vidikoma predlog in kvalitete produkcije seveda še niso izčrpana
vsa zanimiva strokovna vprašanja v zvezi z modernimi slovenskimi
reprinti. V okviru naše naloge lahko le opozorimo na nekatera
pomembnejša, npr. na razmerje med domačo in tujo proizvodnjo,
sodelovanje tujih in slovenskih strokovnjakov, knjigotrški vidiki,
vloga založnikov, urednikov in drugih strokovnih sodelavcev pri
njihovem nastajanju, vloga knjižnic, namembnost in uporaba reprin-
tov itd.
40
Kajuha in Bora, pa tudi skupinska dela in periodika. Med njimi je
nesporno vodilna Prešernova jubilejna Zdravljica, ki je kot partizanski
tisk izšla leta 1944, potem pa doživela še pet reprintov v zelo visokih
nakladah.
Pomembnejši dosežki na področju reprintov
V izhodiščih obravnave modernih slovenskih reprintov smo opo-
zorili na posamične primere strokovnega prizadevanja po celovitem
posnemanju izvirnega tiska. Med slovenskimi reprinti imamo nekaj
odličnih primerov te vrste, ki praktično v celoti zadoščajo potrebam
raziskovalcev in ljubiteljev, predvsem pa uspešno izpopolnjujejo
knjižnične fonde, ki nimajo izvirnikov. Sem sodijo predvsem reprinti
pomembnih starejših znanstvenih, verskih in umetniških del. Posebej
je treba navesti Dalmatinovo Biblijo, ki je doživela več izdaj, od katerih
sta najkvalitetnejši tisti iz leta 1976 (v sozaložništvu Mladinske knjige
in Rudolfa Trofenika) in iz leta 1994 (založila DZS v Ljubljani). Več
odličnih reprintov so doživela Valvasorjeva dela: Prizorišče človeške
smrti v treh delih (Maribor – Novo mesto, 1969), Di Ehre dess Hertzog-
thums Crain (Ljubljana – München 1970), Topographia Ducatus Carnio-
liae modernae (Ljubljana – München 1970), Pasijonska knjižica (Ljub-
ljana 1970), Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae
completa (Celovec 1975), Ovidii Metamorphoseos icones (Ljubljana, 1984,
1995), Topografija Kranjske (skicna knjiga) (2001). Največje število
reprintov je doživela prva slovenska knjiga, Trubarjev Katekizem
(1550). Med njimi je najboljši tisti iz leta 2000 (Slovenska knjiga), ki
smo ga zaradi unikatne predloge uvrstili k faksimilom.
Ostali vidiki modernih slovenskih reprintov
Z vidikoma predlog in kvalitete produkcije seveda še niso izčrpana
vsa zanimiva strokovna vprašanja v zvezi z modernimi slovenskimi
reprinti. V okviru naše naloge lahko le opozorimo na nekatera
pomembnejša, npr. na razmerje med domačo in tujo proizvodnjo,
sodelovanje tujih in slovenskih strokovnjakov, knjigotrški vidiki,
vloga založnikov, urednikov in drugih strokovnih sodelavcev pri
njihovem nastajanju, vloga knjižnic, namembnost in uporaba reprin-
tov itd.
40
