Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 40
RAZPRAVE, [TUDIJE
knjigotrški vidiki, vloga založnikov, urednikov in drugih strokovnih
sodelavcev pri nastajanju reprintov, vloga knjižnic, namembnost in
uporaba reprintov itd.
Izbira predlog za reprinte
Slovstveni mejniki
Vsebinska analiza modernih slovenskih reprintov izkazuje, da
izbor njihovih izvirnih predlog temelji predvsem na slovenskih slov-
stvenih mejnikih od ljudskega slovstva do modernih klasikov. Velika
večina konstitutivnih besedil slovenske literature je doživela ponovne
izdaje v podobi bolj ali manj kvalitetnih reprintov. Pregled izdaj po
vsebini in glede na razvrstitev v časovnem loku (1964–2003) sicer ne
izkazuje nekih sistematično postavljenih programskih smernic, ki bi
jih izdelala literarna zgodovina sama ali v sodelovanju z založništvom
in knjigotrštvom, vendar so se kljub temu v desetletjih samodejno
izoblikovale. Izobraževalne ustanove, knjižnice in posamezniki imajo
v tej obliki na voljo večino del, na katerih temeljita slovenska kulturna
in literarna zgodovina.
Podrobnejše notranje strukturiranosti v našem okviru ne moremo
obravnavati, zato naj izpostavimo le nekatere poudarke. Na področju
ljudskega slovstva smo v podobi reprintov dobili npr. Štrekljevo
zbirko Slovenskih ljudskih pesmi. Od starejših slovstvenih del je treba
omeniti Pisanice, Krajnsko čbelico in Vodnikove Pesmi, med starejšimi
klasiki sta favorita Prešeren in Gregorčič, med mlajšimi pa predvsem
Cankar in Pesmi štirih. Posebna enota znotraj slovstvenih mejnikov je
nedvomno slovenska protestantika, ki je bila reproducirana skoraj v
celoti, nekatera dela tudi večkrat. Z reprinti najbolj poudarjena dela
so seveda Trubarjev prvi Katekizem (1550), Dalmatinova Biblija in
Bohoričeva slovnica.
Znanstvena knjiga
Drugo pomembno skupino slovenskih reprintov tvorijo predvsem
starejše znanstvene publikacije. Najbolj pogoste so tiste s humani-
stičnega področja, npr. starešji slovarji (Megiser, Alasia, Pohlin,
Pleteršnik), jezikoslovna dela (Kopitar, Miklošič, Škrabec), zgodo-
38
knjigotrški vidiki, vloga založnikov, urednikov in drugih strokovnih
sodelavcev pri nastajanju reprintov, vloga knjižnic, namembnost in
uporaba reprintov itd.
Izbira predlog za reprinte
Slovstveni mejniki
Vsebinska analiza modernih slovenskih reprintov izkazuje, da
izbor njihovih izvirnih predlog temelji predvsem na slovenskih slov-
stvenih mejnikih od ljudskega slovstva do modernih klasikov. Velika
večina konstitutivnih besedil slovenske literature je doživela ponovne
izdaje v podobi bolj ali manj kvalitetnih reprintov. Pregled izdaj po
vsebini in glede na razvrstitev v časovnem loku (1964–2003) sicer ne
izkazuje nekih sistematično postavljenih programskih smernic, ki bi
jih izdelala literarna zgodovina sama ali v sodelovanju z založništvom
in knjigotrštvom, vendar so se kljub temu v desetletjih samodejno
izoblikovale. Izobraževalne ustanove, knjižnice in posamezniki imajo
v tej obliki na voljo večino del, na katerih temeljita slovenska kulturna
in literarna zgodovina.
Podrobnejše notranje strukturiranosti v našem okviru ne moremo
obravnavati, zato naj izpostavimo le nekatere poudarke. Na področju
ljudskega slovstva smo v podobi reprintov dobili npr. Štrekljevo
zbirko Slovenskih ljudskih pesmi. Od starejših slovstvenih del je treba
omeniti Pisanice, Krajnsko čbelico in Vodnikove Pesmi, med starejšimi
klasiki sta favorita Prešeren in Gregorčič, med mlajšimi pa predvsem
Cankar in Pesmi štirih. Posebna enota znotraj slovstvenih mejnikov je
nedvomno slovenska protestantika, ki je bila reproducirana skoraj v
celoti, nekatera dela tudi večkrat. Z reprinti najbolj poudarjena dela
so seveda Trubarjev prvi Katekizem (1550), Dalmatinova Biblija in
Bohoričeva slovnica.
Znanstvena knjiga
Drugo pomembno skupino slovenskih reprintov tvorijo predvsem
starejše znanstvene publikacije. Najbolj pogoste so tiste s humani-
stičnega področja, npr. starešji slovarji (Megiser, Alasia, Pohlin,
Pleteršnik), jezikoslovna dela (Kopitar, Miklošič, Škrabec), zgodo-
38
