Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 206
S SIMPOZIJEV 2008
temberg in spregovoriti o njegovem pomenu za evropsko ekumeno v
21. stoletju. K temu naj najprej dodam dve uvodni misli.
A. UVODNI MISLI
1. V württemberški evangeličanski deželni cerkvi kot regionalni
škof v prelaturi v Reutlingenu zastopam pokrajino s 700.000 evan-
geličanskimi kristjani, s 450 cerkvenimi občinami ter preko 500
duhovnicami in duhovniki. V neposredni soseski Reutlingena –
oddaljena le 15 kilometrov – sta dva izredno pomembna kraja, kjer je
deloval Primož Trubar: Bad Urach in Tübingen-Derendingen. Vendar
pa poleg tega obstajajo tudi še druge povezave. Med naloge würt-
temberškega regionalnega škofa in prelata sodi tudi, da obišče tiste
cerkvene občine, kjer je prosto mesto duhovnika in iščejo novega. In
tako sem februarja letos obiskal cerkveno občino Grüntal pri Freu-
denstadtu. Nekateri med vami morda veste, da je v Grüntalu deloval
Trubarjev sin Felicijan. Ta je leta 1595 med delovanjem v Ljubljani
izdal prevod Lutrove Hišne postile (Hišna postilla D. Martina Lutheria) v
slovenskem jeziku, ki ga je Primož Trubar dokončal na smrtni po-
stelji. Drugi Trubarjev sin, Primož Trubar ml., je bil od leta 1587 do
smrti leta 1591 duhovnik v Kilchbergu pri Tübingenu1 – kraju, ki je
bil svojčas predmestje Tübingena in je le nekaj kilometrov oddaljen
od Derendingena.
2. Na tem mestu bi se rad zahvalil še gospodu dr. Antonu Zvonetu
Štrublju, vodji slovenske katoliške skupnosti v Stuttgartu, ter go-
spodu prof. dr. Hermannu Ehmerju, nekdanjemu vodji arhiva naše
deželne cerkve v Stuttgartu.
1 Več o tem prim. Helga Schnabel-Schüle: Primus Truber als Pfarrer in
Württemberg [Primož Trubar kot duhovnik na Württemberškem], v: Rolf-
Dieter Kluge (ur.): Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus
Truber und seine Zeit. Intentionen, Verlauf und Folgen der Reformation in
Württemberg und Innerösterreich [Življenje med Ljubljano in Tübingenom.
Primož Trubar in njegov čas. Nameni, potek in posledice reformacije na
Württemberškem in v Notranji Avstriji]. München 1995, str. 427–437.
204
temberg in spregovoriti o njegovem pomenu za evropsko ekumeno v
21. stoletju. K temu naj najprej dodam dve uvodni misli.
A. UVODNI MISLI
1. V württemberški evangeličanski deželni cerkvi kot regionalni
škof v prelaturi v Reutlingenu zastopam pokrajino s 700.000 evan-
geličanskimi kristjani, s 450 cerkvenimi občinami ter preko 500
duhovnicami in duhovniki. V neposredni soseski Reutlingena –
oddaljena le 15 kilometrov – sta dva izredno pomembna kraja, kjer je
deloval Primož Trubar: Bad Urach in Tübingen-Derendingen. Vendar
pa poleg tega obstajajo tudi še druge povezave. Med naloge würt-
temberškega regionalnega škofa in prelata sodi tudi, da obišče tiste
cerkvene občine, kjer je prosto mesto duhovnika in iščejo novega. In
tako sem februarja letos obiskal cerkveno občino Grüntal pri Freu-
denstadtu. Nekateri med vami morda veste, da je v Grüntalu deloval
Trubarjev sin Felicijan. Ta je leta 1595 med delovanjem v Ljubljani
izdal prevod Lutrove Hišne postile (Hišna postilla D. Martina Lutheria) v
slovenskem jeziku, ki ga je Primož Trubar dokončal na smrtni po-
stelji. Drugi Trubarjev sin, Primož Trubar ml., je bil od leta 1587 do
smrti leta 1591 duhovnik v Kilchbergu pri Tübingenu1 – kraju, ki je
bil svojčas predmestje Tübingena in je le nekaj kilometrov oddaljen
od Derendingena.
2. Na tem mestu bi se rad zahvalil še gospodu dr. Antonu Zvonetu
Štrublju, vodji slovenske katoliške skupnosti v Stuttgartu, ter go-
spodu prof. dr. Hermannu Ehmerju, nekdanjemu vodji arhiva naše
deželne cerkve v Stuttgartu.
1 Več o tem prim. Helga Schnabel-Schüle: Primus Truber als Pfarrer in
Württemberg [Primož Trubar kot duhovnik na Württemberškem], v: Rolf-
Dieter Kluge (ur.): Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus
Truber und seine Zeit. Intentionen, Verlauf und Folgen der Reformation in
Württemberg und Innerösterreich [Življenje med Ljubljano in Tübingenom.
Primož Trubar in njegov čas. Nameni, potek in posledice reformacije na
Württemberškem in v Notranji Avstriji]. München 1995, str. 427–437.
204
