Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 207
CHRISTIAN ROSE
B. DELOVANJE PRIMOŽA TRUBARJA
NA WÜRTTEMBERŠKEM
1. Življenjepis Primoža Trubarja prav vsi zelo dobro poznate.2
Rodil se je domnevno 9. junija 1508 v Rašici (tudi Raščica) nedaleč
od Ljubljane. Umrl je dobrih 78 let kasneje, 28. junija 1586 v Deren-
dingenu. Če imamo pred očmi leta njegovega življenja in delovanja
ter jih seštejemo, je potemtakem živel vsega skupaj trideset let v
Sloveniji (Ljubljana itn.), osem let v Italiji (Trst), pet let v Avstriji
(Salzburg in Dunaj) in petintrideset let v Nemčiji (Nürnberg, Ro-
thenburg nad Taubero, Kempten, Bad Urach, Lauffen ob Neckarju
in Derendingen). Te številke dokazujejo naslednje: Primož Trubar je
bil pravi Evropejec! V nadaljevanju se bom osredotočil na to, da bom
strnjeno predstavil postaje njegove poti v Nemčiji ter njegovega
delovanja na Württemberškem. Pri tem bom preskočil biografske
podatke o njegovih prvih štirih desetletjih, ko je deloval kot slovenski
duhovnik in reformator, utemeljitelj jezika in kulturni posrednik.
2. Marca 1547, le leto pred svojim štiridesetim rojstnim dnevom,
je bil Trubar prisiljen zapustiti domačo župnijo. Ljubljanski škof
Urban Textor (1491–1558) je bil odločen nasprotnik reformacije. To
je pomenilo konec njegovega delovanja na položaju stolnega ka-
nonika v Ljubljani. V tem času se je Trubar namreč vedno bolj ogreval
za reformacijske ideje in kritiziral rimo-katoliško cerkev. Novi škof je
dosegel ukaz, da je treba zapreti in izgnati privržence protestantizma.
Trubar se je posrečilo srečno pobegniti v Nemčijo, kjer ga je v Nürn-
bergu sprejel Veit Dietrich [Vid Dietrich], nekdanji Lutrov tajnik
in prijatelj. Slednji mu je priskrbel tudi mesto drugega pridigarja
(1548–1553) v Rothenburgu ob reki Tauberi. V službi luteranske
cerkve je doživel »branje Biblije v maternem jeziku pri bogoslužju, pa
tudi v družinskem krogu in za zasebno uporabo«. »To ga je dokončno
vzpodbudilo [...] in utrdilo v prepričanju, da mora dostop do evan-
gelijev ter temeljnih verskih spisov v slovenskem jeziku omogočiti
tudi svojim rojakom.«3
2 Še vedno je vredno branja delo Mirka Rupla: Primus Truber. Leben und Werk
des slowenischen Reformators [Primož Trubar. Življenje in delo slovenskega
reformatorja], Südosteuropa-Schriften, zv. 5, München 1965.
205
B. DELOVANJE PRIMOŽA TRUBARJA
NA WÜRTTEMBERŠKEM
1. Življenjepis Primoža Trubarja prav vsi zelo dobro poznate.2
Rodil se je domnevno 9. junija 1508 v Rašici (tudi Raščica) nedaleč
od Ljubljane. Umrl je dobrih 78 let kasneje, 28. junija 1586 v Deren-
dingenu. Če imamo pred očmi leta njegovega življenja in delovanja
ter jih seštejemo, je potemtakem živel vsega skupaj trideset let v
Sloveniji (Ljubljana itn.), osem let v Italiji (Trst), pet let v Avstriji
(Salzburg in Dunaj) in petintrideset let v Nemčiji (Nürnberg, Ro-
thenburg nad Taubero, Kempten, Bad Urach, Lauffen ob Neckarju
in Derendingen). Te številke dokazujejo naslednje: Primož Trubar je
bil pravi Evropejec! V nadaljevanju se bom osredotočil na to, da bom
strnjeno predstavil postaje njegove poti v Nemčiji ter njegovega
delovanja na Württemberškem. Pri tem bom preskočil biografske
podatke o njegovih prvih štirih desetletjih, ko je deloval kot slovenski
duhovnik in reformator, utemeljitelj jezika in kulturni posrednik.
2. Marca 1547, le leto pred svojim štiridesetim rojstnim dnevom,
je bil Trubar prisiljen zapustiti domačo župnijo. Ljubljanski škof
Urban Textor (1491–1558) je bil odločen nasprotnik reformacije. To
je pomenilo konec njegovega delovanja na položaju stolnega ka-
nonika v Ljubljani. V tem času se je Trubar namreč vedno bolj ogreval
za reformacijske ideje in kritiziral rimo-katoliško cerkev. Novi škof je
dosegel ukaz, da je treba zapreti in izgnati privržence protestantizma.
Trubar se je posrečilo srečno pobegniti v Nemčijo, kjer ga je v Nürn-
bergu sprejel Veit Dietrich [Vid Dietrich], nekdanji Lutrov tajnik
in prijatelj. Slednji mu je priskrbel tudi mesto drugega pridigarja
(1548–1553) v Rothenburgu ob reki Tauberi. V službi luteranske
cerkve je doživel »branje Biblije v maternem jeziku pri bogoslužju, pa
tudi v družinskem krogu in za zasebno uporabo«. »To ga je dokončno
vzpodbudilo [...] in utrdilo v prepričanju, da mora dostop do evan-
gelijev ter temeljnih verskih spisov v slovenskem jeziku omogočiti
tudi svojim rojakom.«3
2 Še vedno je vredno branja delo Mirka Rupla: Primus Truber. Leben und Werk
des slowenischen Reformators [Primož Trubar. Življenje in delo slovenskega
reformatorja], Südosteuropa-Schriften, zv. 5, München 1965.
205
