Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 212
S SIMPOZIJEV 2008
1. V duhovnem smislu je bil Trubar Evropejec. Njegovi načrti o
razširjanju pisane besede v slovenskem jeziku, njegovo zavzemanje
za prevode v hrvaščino, njegov Biblijski zavod v Urachu, njegovo
obvladovanje in razumevanje tedanje konstelacije moči ter politič-
nega evropskega prostora, vse to kaže na velikega, strokovnega in
treznega moža, ki se je zasidral v duhu evropske civilizacije.
Evropa temelji na vrednotah antike ter krščanstva. Obema stebro-
ma evropskega mišljenja je bil Trubar na poseben način zavezan. Na
eni strani smislu za svobodo in demokracijo kakor tudi pravicam in
dolžnostim posameznika. Na drugi strani pa je bil zavezan predstavi,
zakoreninjeni v judovsko-krščanski antropologiji, in sicer o človeku,
ustvarjenem po Božji podobi, s čimer mu je bilo podeljeno ne-
dotakljivo dostojanstvo. Človek kot Božja stvaritev je v središču
Trubarjevih razmišljanj. Vsa njegova prizadevanja jezikoslovca, du-
hovnika, reformatorja in kulturnega posrednika so namenjena iska-
nju tega središča.
2. Trubar je bil popotnik med svetovi. Zagotovo ne bi bil vsak kos
tolikim izgonom, sporom in spremembam. Pod motom »Stati inu
obstati« se je z dušo in telesom zavzemal za svoje ljubo slovensko
ljudstvo ter njegovo vključitev v evropsko in krščansko kulturo.
Njegove duhovne korenine so bile raznolike:12 Že zgodaj je prišel v
stik s humanizmom, z renesanso ter reformacijo. Kot šestnajstletni
mladenič je prišel na dvor tržaškega škofa. Peter Bonomo (1458–1546)
je bil popotnik in učen humanist, ki se mu ima mladi Trubar zahvaliti
za odločilne spodbude: študij latinščine na podlagi rimskih klasikov,
študij italijanskega in nemškega jezika. Trubarja je Bonomo opo-
gumil, da neguje svoj slovenski materni jezik. Kasneje je Trubar
pridigal v vseh treh jezikih. Poleg tega je Bonomo svoje učence
poučeval na osnovi parafraz k Novi zavezi, ki jih je zapisal humanist
Erazem Rotterdamski. Kritiziral je ritualno in dogmatično okorelost
svoje lastne cerkve in že zgodaj kazal naklonjenost reformacijskemu
gibanju. Vse to je zapustilo dolgotrajen vtis pri mladem Trubarju.
3. Na različnih postajah svojega življenja se je Trubar aktivno
udeleževal dogajanja v zahodnoevropski kulturni zgodovini. Na
12 Prim. Rolf-Dieter Kluge: Zum 500. Geburtstag (prim. op. 3), str. 27.
210
1. V duhovnem smislu je bil Trubar Evropejec. Njegovi načrti o
razširjanju pisane besede v slovenskem jeziku, njegovo zavzemanje
za prevode v hrvaščino, njegov Biblijski zavod v Urachu, njegovo
obvladovanje in razumevanje tedanje konstelacije moči ter politič-
nega evropskega prostora, vse to kaže na velikega, strokovnega in
treznega moža, ki se je zasidral v duhu evropske civilizacije.
Evropa temelji na vrednotah antike ter krščanstva. Obema stebro-
ma evropskega mišljenja je bil Trubar na poseben način zavezan. Na
eni strani smislu za svobodo in demokracijo kakor tudi pravicam in
dolžnostim posameznika. Na drugi strani pa je bil zavezan predstavi,
zakoreninjeni v judovsko-krščanski antropologiji, in sicer o človeku,
ustvarjenem po Božji podobi, s čimer mu je bilo podeljeno ne-
dotakljivo dostojanstvo. Človek kot Božja stvaritev je v središču
Trubarjevih razmišljanj. Vsa njegova prizadevanja jezikoslovca, du-
hovnika, reformatorja in kulturnega posrednika so namenjena iska-
nju tega središča.
2. Trubar je bil popotnik med svetovi. Zagotovo ne bi bil vsak kos
tolikim izgonom, sporom in spremembam. Pod motom »Stati inu
obstati« se je z dušo in telesom zavzemal za svoje ljubo slovensko
ljudstvo ter njegovo vključitev v evropsko in krščansko kulturo.
Njegove duhovne korenine so bile raznolike:12 Že zgodaj je prišel v
stik s humanizmom, z renesanso ter reformacijo. Kot šestnajstletni
mladenič je prišel na dvor tržaškega škofa. Peter Bonomo (1458–1546)
je bil popotnik in učen humanist, ki se mu ima mladi Trubar zahvaliti
za odločilne spodbude: študij latinščine na podlagi rimskih klasikov,
študij italijanskega in nemškega jezika. Trubarja je Bonomo opo-
gumil, da neguje svoj slovenski materni jezik. Kasneje je Trubar
pridigal v vseh treh jezikih. Poleg tega je Bonomo svoje učence
poučeval na osnovi parafraz k Novi zavezi, ki jih je zapisal humanist
Erazem Rotterdamski. Kritiziral je ritualno in dogmatično okorelost
svoje lastne cerkve in že zgodaj kazal naklonjenost reformacijskemu
gibanju. Vse to je zapustilo dolgotrajen vtis pri mladem Trubarju.
3. Na različnih postajah svojega življenja se je Trubar aktivno
udeleževal dogajanja v zahodnoevropski kulturni zgodovini. Na
12 Prim. Rolf-Dieter Kluge: Zum 500. Geburtstag (prim. op. 3), str. 27.
210
