Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 260
RAZGLEDI, VPOGLEDI
svojega poslanstva opraviti zgolj ustno, se je osredotočil tudi na
literarno področje. Po pripravi in izdaji prepotrebnih šolskih učbe-
nikov je posegel še na teološko področje. Poleg Vöre krščanske kratki
navuk (1754) je njegovo najpomembnejše delo prevod Nove zaveze v
prekmurščino.
V predgovoru v Nouvem Zakonu (1771) zasledimo v prekmurskem
tisku prvič Trubarjevo ime. Pod predgovorom je podpisan Jožef
Torkoš, soavtor tega predgovora pa je prav gotovo tudi Števan Küz-
mič. Dokaza ne bo težko izpeljati.
V pregledu zapiše, da Bog skrbi za ves človeški rod tudi glede
oskrbe z Božjo besedo, da ima »Gospodin Bog na ves slovenski narod
svojo božansko skrb, to je, za vse Slovane«.
Tako je v 13. »paragrafu« je zapisano: »Gospod Bog je imel in še
zmeraj ima kakor za ves človeški rod tako tudi za ves slovanski rod
[narod] svojo božansko skrb v tem: kakor je od Srednjega do Belega
morja vso Dalmacijo, Istro, Slavonijo, Bosno, Bolgarijo, Hrvaško,
Kranjsko, Štajersko, Ogrsko, Moravsko, Češko, Poljsko in Rusko
deželo z njim napolnil, tako je v vsakem od teh narodov v različnih
jezikih nekatere spodbudil, da so prevedli sveto pismo na svoj mate-
rinski jezik, v katerem so se narodili. Zadosti nam bo, če druge
izpustimo in se spomnimo Kranjcev in spodnjih Štajercev, kateri so,
kakor menimo, skupaj z našimi ogrskimi Slovenci v županijah Že-
lezni, Zala in Šomogjski ostanki tistih Vandalov, ki so v petem stoletju
[saeculo V] po Kristusovem rojstvu odšli iz tega kraljestva v Vlaško in
Špansko državo, od tam pa odpluli čez morje v Afriko. Med tistimi je
že leta 1562 po Kristusovem rojstvu Primož Trubar, služabnik božje besede v
Urahu, kakor se sam imenuje, izdal Novo zavezo z glagolskimi črkami v
kranjskem jeziku. [Poudaril F. K.] Drugo leto, to je 1563, dajo ponovno
tiskati Anton Dalmata, Štefan Istrijanski [Konzul] in Jurij Jurijević v
tem jeziku v eni knjigi štiri evangeliste, v drugi pa Dejanja apostolov,
Pisma in Janezovo Razodetje, kakor kažejo naši primerki, in 4to [v
četverki]. Po teh gre Jurij Dalmatin in prevede vso Biblijo, to je vse
pismo Stare in Nove zaveze, na štajerski jezik z velikim trudom, kakor
pravi. Tiskajo jo v Wittenbergu leta 1584 z vlaškimi ali deačkimi [tj.
latinskimi] črkami, in folio. Hvale vreden je tudi Francel Mihal, ki je
v Budišinu, in 8vo [v osmerki] daroval Slovenom v Luzici [tj. Lužiški
258
svojega poslanstva opraviti zgolj ustno, se je osredotočil tudi na
literarno področje. Po pripravi in izdaji prepotrebnih šolskih učbe-
nikov je posegel še na teološko področje. Poleg Vöre krščanske kratki
navuk (1754) je njegovo najpomembnejše delo prevod Nove zaveze v
prekmurščino.
V predgovoru v Nouvem Zakonu (1771) zasledimo v prekmurskem
tisku prvič Trubarjevo ime. Pod predgovorom je podpisan Jožef
Torkoš, soavtor tega predgovora pa je prav gotovo tudi Števan Küz-
mič. Dokaza ne bo težko izpeljati.
V pregledu zapiše, da Bog skrbi za ves človeški rod tudi glede
oskrbe z Božjo besedo, da ima »Gospodin Bog na ves slovenski narod
svojo božansko skrb, to je, za vse Slovane«.
Tako je v 13. »paragrafu« je zapisano: »Gospod Bog je imel in še
zmeraj ima kakor za ves človeški rod tako tudi za ves slovanski rod
[narod] svojo božansko skrb v tem: kakor je od Srednjega do Belega
morja vso Dalmacijo, Istro, Slavonijo, Bosno, Bolgarijo, Hrvaško,
Kranjsko, Štajersko, Ogrsko, Moravsko, Češko, Poljsko in Rusko
deželo z njim napolnil, tako je v vsakem od teh narodov v različnih
jezikih nekatere spodbudil, da so prevedli sveto pismo na svoj mate-
rinski jezik, v katerem so se narodili. Zadosti nam bo, če druge
izpustimo in se spomnimo Kranjcev in spodnjih Štajercev, kateri so,
kakor menimo, skupaj z našimi ogrskimi Slovenci v županijah Že-
lezni, Zala in Šomogjski ostanki tistih Vandalov, ki so v petem stoletju
[saeculo V] po Kristusovem rojstvu odšli iz tega kraljestva v Vlaško in
Špansko državo, od tam pa odpluli čez morje v Afriko. Med tistimi je
že leta 1562 po Kristusovem rojstvu Primož Trubar, služabnik božje besede v
Urahu, kakor se sam imenuje, izdal Novo zavezo z glagolskimi črkami v
kranjskem jeziku. [Poudaril F. K.] Drugo leto, to je 1563, dajo ponovno
tiskati Anton Dalmata, Štefan Istrijanski [Konzul] in Jurij Jurijević v
tem jeziku v eni knjigi štiri evangeliste, v drugi pa Dejanja apostolov,
Pisma in Janezovo Razodetje, kakor kažejo naši primerki, in 4to [v
četverki]. Po teh gre Jurij Dalmatin in prevede vso Biblijo, to je vse
pismo Stare in Nove zaveze, na štajerski jezik z velikim trudom, kakor
pravi. Tiskajo jo v Wittenbergu leta 1584 z vlaškimi ali deačkimi [tj.
latinskimi] črkami, in folio. Hvale vreden je tudi Francel Mihal, ki je
v Budišinu, in 8vo [v osmerki] daroval Slovenom v Luzici [tj. Lužiški
258
