Page 329 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 329
KRONIKA
zlasti pa še v desetletjih po drugi vojni, je sploh izšla cela vrsta zajetnih
knjig in razprav o njem, fenomen Trubar pa je bil kajpak tudi izziv za
sedmo umetnost (film) – in dolžno priznanje mu je ob drugem
izkazala tudi njegova »druga domovina« Nemčija, in sicer na med-
narodnem simpoziju v Tübingenu ob 400. obletnici njegove smrti.
Njegovi spisi – v obliki zbranega dela ali pa v izborih – pa teksti o
njem samem izhajajo še v današnjem času.
Že dosedanji dogodki ob njegovi 500. obletnici govorijo tem, da
so bili tiskanje njegovih knjig in njegovi odzivi na razmere, v katerih
je živel, tudi za ta čas nekaj izjemno tvornega – in sodeč po vsebini
napovedanih prireditev, ki se bodo zvrstile v tem letu, bo ta ugotovitev
samo potrjena. V tem nagovoru seveda za to ni mogoče podati izčrpne
utemeljitve, a če povzamem, bi dejal: njegov večplastni projekt, ki sta
ga ob drugem tvorili skrb za versko prenovo in za to nalogo neogibno
znanje, kot sta zlasti pisanje in branje slovenščine, je nadvse ugodno
vplival na oblikovanje zavesti o pomenu, varovanju in razvoju sloven-
skega jezika in o posebnostih njegovih govorcev. Ali drugače po-
vedano: Trubar je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je
skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden
bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države. Pri tem pa je
znano, da njegov prvotni namen ni bil zasledovanje takega smotra:
kot reformator je želel le, da bi se ljudje naučili brati Sveto pismo v
svojem, to je slovenskem jeziku, da bi lahko sami, svobodno in brez
posrednikov, bili v stiku z Božjo besedo, kakor se je razodevala v
svetem pismu. Toda ta svoboda in pravica, v marsičem že tedaj
uresničeni, sta imeli daljnosežne posledice za bodočo zgodovino
Trubarjevega ljudstva. V zgodovinskem razvoju Slovencev sta bili
narodotvorna in kulturotvorna dejavnika.
Kot vemo, je Trubar živel v burni in kruti dobi, v katerem je šlo za
veliki zgodovinski prelom z neko stoletja staro miselnostjo in za
postavljanje smernic za drugačno življenjsko prakso Evrope. Vse to
je se je zrcalilo v njegovem delovanju, pač zato, ker je sam bil osebnost,
ki je bila sposobna dojeti duha časa, pa tudi prisiljena sodoživljati
môro zgodovine in njenih zahtev. V tem smislu mu na osebni ravni
menda z ničimer ni bilo prizaneseno; na eni strani o tem govori
pojem, ki ga je sam izrekel, namreč njegov »nigdir dom«, ki niti v
327
zlasti pa še v desetletjih po drugi vojni, je sploh izšla cela vrsta zajetnih
knjig in razprav o njem, fenomen Trubar pa je bil kajpak tudi izziv za
sedmo umetnost (film) – in dolžno priznanje mu je ob drugem
izkazala tudi njegova »druga domovina« Nemčija, in sicer na med-
narodnem simpoziju v Tübingenu ob 400. obletnici njegove smrti.
Njegovi spisi – v obliki zbranega dela ali pa v izborih – pa teksti o
njem samem izhajajo še v današnjem času.
Že dosedanji dogodki ob njegovi 500. obletnici govorijo tem, da
so bili tiskanje njegovih knjig in njegovi odzivi na razmere, v katerih
je živel, tudi za ta čas nekaj izjemno tvornega – in sodeč po vsebini
napovedanih prireditev, ki se bodo zvrstile v tem letu, bo ta ugotovitev
samo potrjena. V tem nagovoru seveda za to ni mogoče podati izčrpne
utemeljitve, a če povzamem, bi dejal: njegov večplastni projekt, ki sta
ga ob drugem tvorili skrb za versko prenovo in za to nalogo neogibno
znanje, kot sta zlasti pisanje in branje slovenščine, je nadvse ugodno
vplival na oblikovanje zavesti o pomenu, varovanju in razvoju sloven-
skega jezika in o posebnostih njegovih govorcev. Ali drugače po-
vedano: Trubar je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je
skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden
bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države. Pri tem pa je
znano, da njegov prvotni namen ni bil zasledovanje takega smotra:
kot reformator je želel le, da bi se ljudje naučili brati Sveto pismo v
svojem, to je slovenskem jeziku, da bi lahko sami, svobodno in brez
posrednikov, bili v stiku z Božjo besedo, kakor se je razodevala v
svetem pismu. Toda ta svoboda in pravica, v marsičem že tedaj
uresničeni, sta imeli daljnosežne posledice za bodočo zgodovino
Trubarjevega ljudstva. V zgodovinskem razvoju Slovencev sta bili
narodotvorna in kulturotvorna dejavnika.
Kot vemo, je Trubar živel v burni in kruti dobi, v katerem je šlo za
veliki zgodovinski prelom z neko stoletja staro miselnostjo in za
postavljanje smernic za drugačno življenjsko prakso Evrope. Vse to
je se je zrcalilo v njegovem delovanju, pač zato, ker je sam bil osebnost,
ki je bila sposobna dojeti duha časa, pa tudi prisiljena sodoživljati
môro zgodovine in njenih zahtev. V tem smislu mu na osebni ravni
menda z ničimer ni bilo prizaneseno; na eni strani o tem govori
pojem, ki ga je sam izrekel, namreč njegov »nigdir dom«, ki niti v
327
