Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 195
EDO [KULJ
spočeti. Stara romanska kapela je dobila naziv »Dalmatinova kapela«,
ker naj bi se po izročilu v njej skrival protestantski pridigar.
4. Cerkev sv. Ahaca na Gori. Cerkev je bila prvotno posvečena sv.
Janezu Krstniku. V času Valvasorja (1689) je še vedno bila Marijina
cerkev z enim od oltarjev, posvečenim sv. Janezu Krstniku. Po zmagi
nad Turki pri Sisku se je uveljavila zahvalna procesija na dan zmage
22. junija, pozneje pa je bila cerkev preimenovana na patrona tega
dne, sv. Ahaca, kakor navaja vizitacijsko poročilo 1753. Prvotna krstna
cerkev je iz druge polovice 11. stoletja (?). Starejša cerkev (poligonalna
centralna zgradba?) je bila po sredini 15. stoletja prezidana v dvola-
dijsko dvorano.6
5. Cerkev Marijinega rojstva v Robu. Sedanja zidana cerkev je bila
posvečena leta 1845.
6. Cerkev sv. Lovrenca na Velikem Osolniku. V jedru je ohranjena
romanska ladja.7
7. Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Žgončah. Verjetno je še srednje-
veška zgradba s freskami iz ok. leta 1460 v prezbiteriju.
8. Cerkev sv. Lenarta v Krvavi peči. Omenjena je leta 1598, ko so jo
požgali protestanti. Sedanja zgradba je iz zgodnjega 16. stoletja, v
njej so sledovi fresk »hrvaških« slikarjev.
9. Cerkev sv. Jerneja na Rašici. O njej govori Primož Trubar v pred-
govoru h Katekizmu iz leta 1575 v svoji kritiki cerkvenih naročil
slikarjem, ko je bil pri njej njegov oče zakristan, in pri tem omenja,
da so jo leta 1528 obiskali Turki. Večkrat je bila prezidana (na portalu
letnica 1765, na čelu 1839).
Cesar Jožef II. (1780–1790) je določil, da se morajo meje škofij, ki
so bile zelo razdrobljene, ujemati z deželnimi mejami, sedež škofije
pa mora biti glavno mesto dežele. Tako je Ljubljanska škofija leta
1787 dobila vso Vojvodino Kranjsko, s tem pa je župnija Škocjan
prišla pod Ljubljansko škofijo, kjer je še danes. Leta 1789 se je župnija
Škocjan začela cepiti. Ustanovljeni sta bili župnija Turjak in lokalija
Rob, ki je bila leta 1876 povzdignjena v samostojno župnijo. Z grajsko
cerkvijo Brezmadežno spočete na Turjaku je odšla podružnica sv.
6 Prim. I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1973; R. Peskar, Gotika
v Sloveniji, Ljubljana 1995 (katalog razstave).
7 Prim. M. Zadnikar, Romanika v Sloveniji, Ljubljana 1982.
193
spočeti. Stara romanska kapela je dobila naziv »Dalmatinova kapela«,
ker naj bi se po izročilu v njej skrival protestantski pridigar.
4. Cerkev sv. Ahaca na Gori. Cerkev je bila prvotno posvečena sv.
Janezu Krstniku. V času Valvasorja (1689) je še vedno bila Marijina
cerkev z enim od oltarjev, posvečenim sv. Janezu Krstniku. Po zmagi
nad Turki pri Sisku se je uveljavila zahvalna procesija na dan zmage
22. junija, pozneje pa je bila cerkev preimenovana na patrona tega
dne, sv. Ahaca, kakor navaja vizitacijsko poročilo 1753. Prvotna krstna
cerkev je iz druge polovice 11. stoletja (?). Starejša cerkev (poligonalna
centralna zgradba?) je bila po sredini 15. stoletja prezidana v dvola-
dijsko dvorano.6
5. Cerkev Marijinega rojstva v Robu. Sedanja zidana cerkev je bila
posvečena leta 1845.
6. Cerkev sv. Lovrenca na Velikem Osolniku. V jedru je ohranjena
romanska ladja.7
7. Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Žgončah. Verjetno je še srednje-
veška zgradba s freskami iz ok. leta 1460 v prezbiteriju.
8. Cerkev sv. Lenarta v Krvavi peči. Omenjena je leta 1598, ko so jo
požgali protestanti. Sedanja zgradba je iz zgodnjega 16. stoletja, v
njej so sledovi fresk »hrvaških« slikarjev.
9. Cerkev sv. Jerneja na Rašici. O njej govori Primož Trubar v pred-
govoru h Katekizmu iz leta 1575 v svoji kritiki cerkvenih naročil
slikarjem, ko je bil pri njej njegov oče zakristan, in pri tem omenja,
da so jo leta 1528 obiskali Turki. Večkrat je bila prezidana (na portalu
letnica 1765, na čelu 1839).
Cesar Jožef II. (1780–1790) je določil, da se morajo meje škofij, ki
so bile zelo razdrobljene, ujemati z deželnimi mejami, sedež škofije
pa mora biti glavno mesto dežele. Tako je Ljubljanska škofija leta
1787 dobila vso Vojvodino Kranjsko, s tem pa je župnija Škocjan
prišla pod Ljubljansko škofijo, kjer je še danes. Leta 1789 se je župnija
Škocjan začela cepiti. Ustanovljeni sta bili župnija Turjak in lokalija
Rob, ki je bila leta 1876 povzdignjena v samostojno župnijo. Z grajsko
cerkvijo Brezmadežno spočete na Turjaku je odšla podružnica sv.
6 Prim. I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1973; R. Peskar, Gotika
v Sloveniji, Ljubljana 1995 (katalog razstave).
7 Prim. M. Zadnikar, Romanika v Sloveniji, Ljubljana 1982.
193
