Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 193
EDO [KULJ

1. USTANOVITEV ŽUPNIJE

O ustanovitvi župnije Škocjan pri Turjaku ni nobene listine. V
opisu kranjskih župnij je Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava Vojvo-
dine Kranjske o njej zapisal: »Župnija sv. Kancijana pri Turjaku je na
ozemlju Oglejskega patriarhata in sodi h grofovstvu Turjak; turjaški
grof ima pravico patronata (ali predstavitve). To pravico cerkvene
podelitve ali umestitve imajo grofje že od pradavnega časa iz neke
darilne listine patriarha Gregorja, ki je leta 1260 gospodu Herbardu
Turjaškemu podelil vse pravice hkrati z vso oblastjo nad župnijo sv.
Kancijana pri Turjaku. Leta 1280 je bil tukaj župnik gospod Baltazar
Turjaški.«1 Kot letnica ustanovitve župnije torej velja leto 1260, kar
je danes splošno sprejeto. Kot v številnih primerih tudi tu velja
mnenje, da je Valvasor imel na voljo listine, ki jih danes ni več. Glede
na dejstvo, da je bil grad Turjak, s katerim so bile povezovane patro-
natske pravice nad župnijo, v resnici oglejski fevd in da so bili Turjaški
oglejski fevdniki, Janez Höf ler meni, da je župnijo (na skrajnem
severovzhodnem koncu cerkniške pražupnije) ustanovil oglejski
patriarh in njene patronatske pravice podelil Turjaškim (tudi Valvasor
se izraža tako, kot da je patriarh Gregor pravice Turjaškim leta 1260
podelil, ne pa, da bi bili le-ti resnični ustanovitelji župnije). Zato je
mogoče, da je župnija tudi starejša, posebno zato, ker lahko v cerkvi
na Gori s prvotnim patrocinijem sv. Janeza Krstnika vidimo staro,
morda že v 11. stoletju postavljeno krstno cerkev v okviru cerkniške
pražupnije. Od leta 1260 so bile patronatske pravice v turjaških,
potrditev pa v patriarhovih rokah.2

Župnijska cerkev v Škocjanu pri Turjaku se ponaša z redko listino,
ki cerkvi podeljuje odpustke in jo je leta 1363 izdal papež Urban V. v
Avignonu, kjer so bivali papeži od leta 1316 do leta 1377 in od koder
so vodili Cerkev. Iz te listine je prvič razvidno, da je cerkev posvečena
sv. Kancijanu. Dragocene listine – žal – ni več, pač pa jo je – hvala
Bogu – Valvasor prepisal. Tudi ne vemo, kakšen je bil povod za izdajo
tako pomembne listine. Verjetno je bila takrat sezidana prvotna

1 Prim. J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach-Nürnberg, 1689.
2 Prim. J. Höf ler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem

– Pražupnija Cerknica, v: AES 26 (2004), 135-137.

191
   188   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198