Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 192
RAZPRAVE, [TUDIJE
Edo [kulj
[KOCJAN PRI TURJAKU –
TRUBARJEVA ROJSTNA @UPNIJA
Primož Trubar je za svoj čas imel zelo dolgo življenje, saj je dočakal
kar 78 let (1508–1586), ki se pokrivajo s 16. stoletjem. Vse življenje je
bil bolj ali manj tesno povezan z domačo župnijo in župnijsko
cerkvijo, v kateri je bil krščen 9. (?) junija 1508, prejel prvo sv. obhajilo,
po vsej verjetnosti tudi sv. birmo, vsekakor je pa vanjo redno hodil k
nedeljskemu in prazničnemu bogoslužju in tudi h krščanskemu
nauku ob nedeljah popoldne. Navsezadnje je bila Rašica, ki je spadala
pod župnijo Škocjan do leta 1907, ko se je prefarala v župnijo Velike
Lašče, od svoje farne cerkve oddaljena tričetrt ure, kar ni bil razlog za
izostanek od rednega bogoslužja. Skoraj gotovo je Trubar katerikrat
pri Sv. Kancijanu maševal, morda je pel tudi novo mašo, kar je bila že
v tistem času navada. Ko pa je bil vodja slovenske evangeličanske
Cerkve in je po zaslugi turjaških baronov župnija Škocjan bila v
protestantskih rokah, je skrbel, da je njegova rojstna župnija imela
imenitne župnike oziroma pridigarje. Med njimi zanesljivo najbolj
izstopa Jurij Dalmatin, ki je prišel za župnika v Škocjan potem, ko je
prevedel vse Sveto pismo in ga leta 1584 tudi objavil, ter v tej službi
ostal do smrti leta 1589 (v Ljubljani), čeprav je zelo verjetno dejansko
stanoval oziroma živel na Turjaku.
V tem sestavku bi najprej na kratko orisali (1) ustanovitev župnije
in razvoj do 16. stoletju, nato (2) katoliška župnika in (3) protestant-
ske pridigarje oziroma upravitelje do leta 1598, končno pa (4) rekato-
lizacijo župnije pod škofom Tomažem Hrenom.
190
Edo [kulj
[KOCJAN PRI TURJAKU –
TRUBARJEVA ROJSTNA @UPNIJA
Primož Trubar je za svoj čas imel zelo dolgo življenje, saj je dočakal
kar 78 let (1508–1586), ki se pokrivajo s 16. stoletjem. Vse življenje je
bil bolj ali manj tesno povezan z domačo župnijo in župnijsko
cerkvijo, v kateri je bil krščen 9. (?) junija 1508, prejel prvo sv. obhajilo,
po vsej verjetnosti tudi sv. birmo, vsekakor je pa vanjo redno hodil k
nedeljskemu in prazničnemu bogoslužju in tudi h krščanskemu
nauku ob nedeljah popoldne. Navsezadnje je bila Rašica, ki je spadala
pod župnijo Škocjan do leta 1907, ko se je prefarala v župnijo Velike
Lašče, od svoje farne cerkve oddaljena tričetrt ure, kar ni bil razlog za
izostanek od rednega bogoslužja. Skoraj gotovo je Trubar katerikrat
pri Sv. Kancijanu maševal, morda je pel tudi novo mašo, kar je bila že
v tistem času navada. Ko pa je bil vodja slovenske evangeličanske
Cerkve in je po zaslugi turjaških baronov župnija Škocjan bila v
protestantskih rokah, je skrbel, da je njegova rojstna župnija imela
imenitne župnike oziroma pridigarje. Med njimi zanesljivo najbolj
izstopa Jurij Dalmatin, ki je prišel za župnika v Škocjan potem, ko je
prevedel vse Sveto pismo in ga leta 1584 tudi objavil, ter v tej službi
ostal do smrti leta 1589 (v Ljubljani), čeprav je zelo verjetno dejansko
stanoval oziroma živel na Turjaku.
V tem sestavku bi najprej na kratko orisali (1) ustanovitev župnije
in razvoj do 16. stoletju, nato (2) katoliška župnika in (3) protestant-
ske pridigarje oziroma upravitelje do leta 1598, končno pa (4) rekato-
lizacijo župnije pod škofom Tomažem Hrenom.
190
