Page 6 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 6
BESEDA UREDNIKA
BESEDA UREDNIKA
Trije razlogi so botrovali obsežnosti letošnje dvojne številke.
Najprej Trubarjeva dediščina, v ožjem smislu dediščina raziskovanja in
razpravljanja, ki ga je spodbudila lanska Trubarjeva obletnica in ki
je zdaj še klicala k objavi; potem letošnji jubilej, 500. obletnica rojstva
Jeana Calvina, mimo katere ne more nobena »revija za vprašanja
protestantizma«; slednjič hotenje, da po besedilih, ki so bila že zaradi
Trubarjevega jubileja obrnjena v preteklost 16. stoletja, tokrat spet z
večjim poudarkom in obsegom obravnavamo sodobne vidike in širše
učinke protestantizma.
S slednjim sklopom zato tudi začenjamo Razprave, študije. Prvi
tekst je že ob zadnjem lanskem Trubarjevem simpoziju poizkušal
prikazati most od časov protestantske reformacije do značilnosti
modernih družb, kot ga vidi klasična in sodobna sociologija in
posebej sociologija religije. Članka Cvetke Hedžet Tóth in Andreja
Leskovica ob poglobljenem prikazu misli (letos mineva pol stoletja
od Principa upanja in hkrati 90 let od njegovega Duha utopije) enega
največjih filozofov 20. stoletja, Ernsta Blocha, avtorja najsubtilnejših
marksističnih analiz »duha« krščanstva, hkrati nakažeta pomen
Blochovega protestantskega družinskega, življenjskega in duhovnega
okolja, Leipziga in Tübingena, za njegovo »filozofijo upanja« in
odnos do krščanstva. Samo v takem okolju je marksistični mislec
judovske provenience lahko izrekel znani aforizem: »Le ateist je lahko
dober kristjan, le kristjan je lahko dober ateist.« Nenad H. Vitorović
pokaže, kako sodobne (stran)poti iskanja evropske identitete in
korenin v krščanstvu izzivajo ponovno vpraševanje o tem, kaj je
»krščanska identiteta«. Jože Rajhman v članku Fanike Krajnc-Vrečko
4
BESEDA UREDNIKA
Trije razlogi so botrovali obsežnosti letošnje dvojne številke.
Najprej Trubarjeva dediščina, v ožjem smislu dediščina raziskovanja in
razpravljanja, ki ga je spodbudila lanska Trubarjeva obletnica in ki
je zdaj še klicala k objavi; potem letošnji jubilej, 500. obletnica rojstva
Jeana Calvina, mimo katere ne more nobena »revija za vprašanja
protestantizma«; slednjič hotenje, da po besedilih, ki so bila že zaradi
Trubarjevega jubileja obrnjena v preteklost 16. stoletja, tokrat spet z
večjim poudarkom in obsegom obravnavamo sodobne vidike in širše
učinke protestantizma.
S slednjim sklopom zato tudi začenjamo Razprave, študije. Prvi
tekst je že ob zadnjem lanskem Trubarjevem simpoziju poizkušal
prikazati most od časov protestantske reformacije do značilnosti
modernih družb, kot ga vidi klasična in sodobna sociologija in
posebej sociologija religije. Članka Cvetke Hedžet Tóth in Andreja
Leskovica ob poglobljenem prikazu misli (letos mineva pol stoletja
od Principa upanja in hkrati 90 let od njegovega Duha utopije) enega
največjih filozofov 20. stoletja, Ernsta Blocha, avtorja najsubtilnejših
marksističnih analiz »duha« krščanstva, hkrati nakažeta pomen
Blochovega protestantskega družinskega, življenjskega in duhovnega
okolja, Leipziga in Tübingena, za njegovo »filozofijo upanja« in
odnos do krščanstva. Samo v takem okolju je marksistični mislec
judovske provenience lahko izrekel znani aforizem: »Le ateist je lahko
dober kristjan, le kristjan je lahko dober ateist.« Nenad H. Vitorović
pokaže, kako sodobne (stran)poti iskanja evropske identitete in
korenin v krščanstvu izzivajo ponovno vpraševanje o tem, kaj je
»krščanska identiteta«. Jože Rajhman v članku Fanike Krajnc-Vrečko
4
