Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 7
BESEDA UREDNIKA
ni prikazan kot raziskovalec Trubarjevega življenja in dela, prikazan
pa je eden od temeljev njegovega raziskovanja: njegova (katoliška)
»socialno zavzeta teologija«. Zato članek izziva k razmisleku: ali je
naključje, da je življenje in delo Jožeta Rajhmana, katoliškega duhov-
nika in teologa, sopotnika in somišljenika škofa Vekoslava Grmiča,
hkrati izžarevalo zavzetost za protestantsko krščanstvo Primoža
Trubarja in za socialno, družbeno kritično sodobno katoliško teo-
logijo tiste usmeritve, ki je kulminirala v »teologiji osvoboditve«?
Z vprašanjem Luthrovega in Calvinovega pojmovanja posvetne
oblasti se ukvarja članek Tomaža Jurce. Ob vedno znova aktualni
problematiki odnosa med krščanstvom in oblastjo nas sicer vrne v
čas 16. stoletja in s tem uvede v naslednji, največji blok razprav, ki je
namenjen Trubarju in njegovemu času, hkrati pa s prikazom Calvinovih
misli že opozarja na enega od glavnih poudarkov te številke.
Ta del Razprav, študij začenja referat Ulricha Köpfa, uglednega
protestantskega teologa, profesorja na Evangeličanski teološki fakul-
teti univerze v Tübingenu, na lanskoletnem simpoziju v tem mestu,
ki kompetentno analizira Trubarja kot teologa. Zaradi jezikovne
pregrade se omejuje na Trubarjeva nemška besedila, ali tista, ki so v
nemščini dostopna. Seveda pa Trubarjeve samopredstavitve namenov
in dosežkov v nemških predgovorih in pismih niso in ne morejo biti
docela identične s »Trubarjem v praksi« (njegovih slovensko pisanih
del in njihovih teoloških, političnih in jezikovnih vidikov in učinkov).
Zvone Štrubelj se tokrat posveča Trubarjevemu psihološkemu por-
tretu. Kot izvrsten poznavalec Trubarjevega življenja in dela je z
uporabo izbranih sodobnih psiholoških spoznanj izrisal zanimiv in
tudi prepričljiv Trubarjev psihološki portret. Jonatan Vinkler in
Anna-Maria Lesigang - Bruckmüller analizirata in prikažeta posa-
mezne, še danes ne dovolj (s)poznane sestavine in vidike Trubarjevega
dela; pri tem pokažeta povezanost Trubarjevega dela s širšo evropsko
problematiko in evropskimi misleci tistega časa, zlasti Erazma Rot-
terdamskega, pri odnosu do Turkov, nasprotovanju papežu ne le v
cerkvenih spopadih, ampak tudi v širšem družbenem prostoru,
zapleteno razmerje med humanizmom in reformacijo itn. Milena
Mileva Blažić je prispevala del raziskave, kako v Trubarjevih delih
odsevata takratna družina in njegov novoveški, humanistični odnos
5
ni prikazan kot raziskovalec Trubarjevega življenja in dela, prikazan
pa je eden od temeljev njegovega raziskovanja: njegova (katoliška)
»socialno zavzeta teologija«. Zato članek izziva k razmisleku: ali je
naključje, da je življenje in delo Jožeta Rajhmana, katoliškega duhov-
nika in teologa, sopotnika in somišljenika škofa Vekoslava Grmiča,
hkrati izžarevalo zavzetost za protestantsko krščanstvo Primoža
Trubarja in za socialno, družbeno kritično sodobno katoliško teo-
logijo tiste usmeritve, ki je kulminirala v »teologiji osvoboditve«?
Z vprašanjem Luthrovega in Calvinovega pojmovanja posvetne
oblasti se ukvarja članek Tomaža Jurce. Ob vedno znova aktualni
problematiki odnosa med krščanstvom in oblastjo nas sicer vrne v
čas 16. stoletja in s tem uvede v naslednji, največji blok razprav, ki je
namenjen Trubarju in njegovemu času, hkrati pa s prikazom Calvinovih
misli že opozarja na enega od glavnih poudarkov te številke.
Ta del Razprav, študij začenja referat Ulricha Köpfa, uglednega
protestantskega teologa, profesorja na Evangeličanski teološki fakul-
teti univerze v Tübingenu, na lanskoletnem simpoziju v tem mestu,
ki kompetentno analizira Trubarja kot teologa. Zaradi jezikovne
pregrade se omejuje na Trubarjeva nemška besedila, ali tista, ki so v
nemščini dostopna. Seveda pa Trubarjeve samopredstavitve namenov
in dosežkov v nemških predgovorih in pismih niso in ne morejo biti
docela identične s »Trubarjem v praksi« (njegovih slovensko pisanih
del in njihovih teoloških, političnih in jezikovnih vidikov in učinkov).
Zvone Štrubelj se tokrat posveča Trubarjevemu psihološkemu por-
tretu. Kot izvrsten poznavalec Trubarjevega življenja in dela je z
uporabo izbranih sodobnih psiholoških spoznanj izrisal zanimiv in
tudi prepričljiv Trubarjev psihološki portret. Jonatan Vinkler in
Anna-Maria Lesigang - Bruckmüller analizirata in prikažeta posa-
mezne, še danes ne dovolj (s)poznane sestavine in vidike Trubarjevega
dela; pri tem pokažeta povezanost Trubarjevega dela s širšo evropsko
problematiko in evropskimi misleci tistega časa, zlasti Erazma Rot-
terdamskega, pri odnosu do Turkov, nasprotovanju papežu ne le v
cerkvenih spopadih, ampak tudi v širšem družbenem prostoru,
zapleteno razmerje med humanizmom in reformacijo itn. Milena
Mileva Blažić je prispevala del raziskave, kako v Trubarjevih delih
odsevata takratna družina in njegov novoveški, humanistični odnos
5
