Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 9
BESEDA UREDNIKA
temeljna posebnost protestantskega evangeljskega krščanstva, da se
osredinja in omejuje na temeljno krščansko evangeljsko sporočilo in
nasprotuje (kot zavajajočim) kasnejšim cerkvenim in ljudskoreli-
gioznim navlakam, pa naj bodo nekatere ljudem še tako blizu, do-
mače, tolažilne, druge pa še tako visoko kulturne, v skladu z »večno«
ali vsakokratno filozofijo in prefinjenim duhom časa.
Že zaradi poudarjanja take Trubarjeve sodobnosti je prav, da na
tem mestu opozorim na prispevke, s katerimi revija obeleži in počasti
Calvinovo 500. obletnico. Calvinovo temeljno delo Institutio Religionis
christianae in njegovo siceršnje reformatorsko prizadevanje je bilo
prizadevanje za tako krščanstvo. Že nekateri od prej omenjeni člankov
niso mogli mimo Calvina in so tako ali drugače spomnili nanj, od
prvega, ki/ko govori o nastajanju značilnosti moderne družbe, do
članka, ki govori o Baslu 16. stoletja: Basel je bil tudi Calvinovo mesto
(in mesto Karla Bartha, ki ga v zvezi s Calvinom tudi neizogibno
srečamo).
Calvin, za generacijo mlajši od Luthra in Zwinglija, se je podobno
kot Zwingli in kasneje Melanchthon – a drugače kot Luther – duhov-
no oblikoval v akademskem okolju takratnih humanistov, socialno
pa v mestnem okolju; on sam in kasnejši francoski kalvinci/hugenoti
so zgodaj skusili usodo manjšin, preganjancev, beguncev. Vse to je
pomembno vplivalo na kalvinsko artikulacijo evangeljskega krščan-
stva, cerkveno organiziranost in pojmovanje krščanskega življenja.
Znani holandski zgodovinar Oberman v svojem delu Dve reformaciji
poudarja samostansko okolje, v katerem in proti kateremu je Luther
s svojim novim doživetjem in osmislitvijo evangelija hkrati poglobil
in presegel poznosrednjeveško misel in izkustvo. Brez tega Luthro-
vega novega doživetja evangelija (»vrnitev k evangeliju«), njegove
globine in moči ne bi bilo spodbude, ki je pritegnila in »prerodila«
poznejše reformatorje, kot je bil Calvin (in pri nas Trubar); nered in
zlorabe v takratni rimski Cerkvi nikakor niso glavni razlog za to; toda
najbolj dinamična in odločna (pre)usmeritev protestantskega, evan-
geljskega krščanstva je zrasla šele iz njihovih spoznanj in izkušenj.
Počastitvi Calvinovega jubileja je v reviji namenjena celotna rub-
rika Prevodi, s prevodom obsežnejših besedil o nauku o predestinaciji
iz njegovega temeljnega dela, s spremno besedo o njegovem življenju
7
temeljna posebnost protestantskega evangeljskega krščanstva, da se
osredinja in omejuje na temeljno krščansko evangeljsko sporočilo in
nasprotuje (kot zavajajočim) kasnejšim cerkvenim in ljudskoreli-
gioznim navlakam, pa naj bodo nekatere ljudem še tako blizu, do-
mače, tolažilne, druge pa še tako visoko kulturne, v skladu z »večno«
ali vsakokratno filozofijo in prefinjenim duhom časa.
Že zaradi poudarjanja take Trubarjeve sodobnosti je prav, da na
tem mestu opozorim na prispevke, s katerimi revija obeleži in počasti
Calvinovo 500. obletnico. Calvinovo temeljno delo Institutio Religionis
christianae in njegovo siceršnje reformatorsko prizadevanje je bilo
prizadevanje za tako krščanstvo. Že nekateri od prej omenjeni člankov
niso mogli mimo Calvina in so tako ali drugače spomnili nanj, od
prvega, ki/ko govori o nastajanju značilnosti moderne družbe, do
članka, ki govori o Baslu 16. stoletja: Basel je bil tudi Calvinovo mesto
(in mesto Karla Bartha, ki ga v zvezi s Calvinom tudi neizogibno
srečamo).
Calvin, za generacijo mlajši od Luthra in Zwinglija, se je podobno
kot Zwingli in kasneje Melanchthon – a drugače kot Luther – duhov-
no oblikoval v akademskem okolju takratnih humanistov, socialno
pa v mestnem okolju; on sam in kasnejši francoski kalvinci/hugenoti
so zgodaj skusili usodo manjšin, preganjancev, beguncev. Vse to je
pomembno vplivalo na kalvinsko artikulacijo evangeljskega krščan-
stva, cerkveno organiziranost in pojmovanje krščanskega življenja.
Znani holandski zgodovinar Oberman v svojem delu Dve reformaciji
poudarja samostansko okolje, v katerem in proti kateremu je Luther
s svojim novim doživetjem in osmislitvijo evangelija hkrati poglobil
in presegel poznosrednjeveško misel in izkustvo. Brez tega Luthro-
vega novega doživetja evangelija (»vrnitev k evangeliju«), njegove
globine in moči ne bi bilo spodbude, ki je pritegnila in »prerodila«
poznejše reformatorje, kot je bil Calvin (in pri nas Trubar); nered in
zlorabe v takratni rimski Cerkvi nikakor niso glavni razlog za to; toda
najbolj dinamična in odločna (pre)usmeritev protestantskega, evan-
geljskega krščanstva je zrasla šele iz njihovih spoznanj in izkušenj.
Počastitvi Calvinovega jubileja je v reviji namenjena celotna rub-
rika Prevodi, s prevodom obsežnejših besedil o nauku o predestinaciji
iz njegovega temeljnega dela, s spremno besedo o njegovem življenju
7
