Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 8
BESEDA UREDNIKA
do družine, zlasti do žensk in otrok. Na širši evropski kontekst
Trubarjevega delovanja pokaže tudi analiza Vincenca Rajšpa (kralj
Maksimilijan II. in Primož Trubar). Hkrati pa Trubarjevo »mikro
okolje« – rojstno župnijo Škocjan pri Turjaku – skrbno osvetli Edo
Škulj. Pri tem nas spomni, da je protestantski župnik Škocjana bil
tudi Jurij Dalmatin.
Širši kontekst slovenske reformacije oziroma reformacije na Slo-
venskem onkraj neposrednih zvez s Primožem Trubarjem prikaže
prispevek Toneta Ravnikarja, ki predstavi kompleksno sliko refor-
macijskega dogajanja v Šaleški dolini; ta je bila ena od pomembnih
žarišč reformacije (in zato izzivala posebno angažiranje škofa Hrena,
podobno kot Idrija). Zgodovinar Marko Mugerli razkriva pomen
Basla in njegove univerze za reformacijo na Slovenskem. Zanimivo,
kako je Basel iz svoje oddaljenosti v zadnjih desetletjih tako rekoč
vstopil v slovensko kulturno zgodovino in zavest: najprej in najbolj
odmevno z Lojzetom Kovačičem in njegovimi Prišleki (iz Basla), nato
pa ob Trubarjevi obletnici. Baselska knjižnica je v lanskem letu v
Ljubljani predstavila najlepšo zbirko Trubarjevih in drugih prote-
stantskih tiskov iz Uracha. Tokrat srečamo to univerzitetno mesto
ponovno in ga bomo v tej številki še enkrat … Razprave sklepa izčrpen
in celovit prikaz izjemne osebnosti in dela Nikodema Frischlina, ki
ga je pripravil in dokumentiral raziskovalec zgodovine znanosti na
Slovenskem Stanislav Južnič. Frischlinovo bivanje in delovanje v Ljub-
ljani je izjemno pričevanje o takratni vključenosti Ljubljane in Kranj-
ske v glavne tokove verskega in kulturnega dogajanja v srednji Evropi.
Posebno mesto in pozornost zasluži prispevek Kozme Ahačiča, saj
govori o novem knjižnem prvencu, Trubarjevi prvi slovenski knjigi v
sodobnem slovenskem jeziku, za katero je poskrbel Trubarjev forum s
sodelovanjem slovenskih protestantskih teologov, slovenistov in
jezikoslovcev. Z jezikovnim »podanašnjenjem« Katekizma postaja
razvidno, kako je to Trubarjevo delo kompozicijsko in vsebinsko
samostojno in izvirno, kako sodi v vrh takratnega evropskega obli-
kovanja katekizmov in kako je hkrati vsebinsko prav toliko sodobno,
nič manj in nič bolj, kot je sodobno temeljno krščansko oznanilo.
Trubarjev katekizem je prinesel in prinaša v naš prostor prav to in ne
v prvi vrsti neke protestantske posebnosti – razen kolikor je bila in je
6
do družine, zlasti do žensk in otrok. Na širši evropski kontekst
Trubarjevega delovanja pokaže tudi analiza Vincenca Rajšpa (kralj
Maksimilijan II. in Primož Trubar). Hkrati pa Trubarjevo »mikro
okolje« – rojstno župnijo Škocjan pri Turjaku – skrbno osvetli Edo
Škulj. Pri tem nas spomni, da je protestantski župnik Škocjana bil
tudi Jurij Dalmatin.
Širši kontekst slovenske reformacije oziroma reformacije na Slo-
venskem onkraj neposrednih zvez s Primožem Trubarjem prikaže
prispevek Toneta Ravnikarja, ki predstavi kompleksno sliko refor-
macijskega dogajanja v Šaleški dolini; ta je bila ena od pomembnih
žarišč reformacije (in zato izzivala posebno angažiranje škofa Hrena,
podobno kot Idrija). Zgodovinar Marko Mugerli razkriva pomen
Basla in njegove univerze za reformacijo na Slovenskem. Zanimivo,
kako je Basel iz svoje oddaljenosti v zadnjih desetletjih tako rekoč
vstopil v slovensko kulturno zgodovino in zavest: najprej in najbolj
odmevno z Lojzetom Kovačičem in njegovimi Prišleki (iz Basla), nato
pa ob Trubarjevi obletnici. Baselska knjižnica je v lanskem letu v
Ljubljani predstavila najlepšo zbirko Trubarjevih in drugih prote-
stantskih tiskov iz Uracha. Tokrat srečamo to univerzitetno mesto
ponovno in ga bomo v tej številki še enkrat … Razprave sklepa izčrpen
in celovit prikaz izjemne osebnosti in dela Nikodema Frischlina, ki
ga je pripravil in dokumentiral raziskovalec zgodovine znanosti na
Slovenskem Stanislav Južnič. Frischlinovo bivanje in delovanje v Ljub-
ljani je izjemno pričevanje o takratni vključenosti Ljubljane in Kranj-
ske v glavne tokove verskega in kulturnega dogajanja v srednji Evropi.
Posebno mesto in pozornost zasluži prispevek Kozme Ahačiča, saj
govori o novem knjižnem prvencu, Trubarjevi prvi slovenski knjigi v
sodobnem slovenskem jeziku, za katero je poskrbel Trubarjev forum s
sodelovanjem slovenskih protestantskih teologov, slovenistov in
jezikoslovcev. Z jezikovnim »podanašnjenjem« Katekizma postaja
razvidno, kako je to Trubarjevo delo kompozicijsko in vsebinsko
samostojno in izvirno, kako sodi v vrh takratnega evropskega obli-
kovanja katekizmov in kako je hkrati vsebinsko prav toliko sodobno,
nič manj in nič bolj, kot je sodobno temeljno krščansko oznanilo.
Trubarjev katekizem je prinesel in prinaša v naš prostor prav to in ne
v prvi vrsti neke protestantske posebnosti – razen kolikor je bila in je
6
