Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 11
BESEDA UREDNIKA
Jožeta L. Miheliča (1902–1989): kalvinskega teologa, profesorja za
biblijsko teologijo na Teološki fakulteti univerze v Dubuque v Iowi
v ZDA in pastorja prezbiterjanske cerkve. Načrta nismo uresničili,
a ga je lepo in izčrpno pred nekaj leti naš pred kratkim umrli član
uredništva in raziskovalec slovenskega izseljenstva v ZDA Mihael
Kuzmič v svoji knjigi o Jožetu Miheliču. Naj tokrat zadošča, da se ob
tej priložnosti hvaležno spomnimo na oba in spodbudimo k branju
te knjige (Jože L. Mihelič, Preroki in njihov čas, izdala Svetopisemska
družba Slovenije, Študijska zbirka 4, Ljubljana 2002, uredil Mihael
Kuzmič).
V tej številki revije začenjamo z napovedovano rubriko Med
knjigami. Izbor knjig pokaže, da so in bodo tudi v prihodnje pozor-
nosti uredništva revije deležne tako knjige, ki govore o zgodovini
slovenskega protestantizma (Rajhman, Teologija Primoža Trubarja,
Florijanc in Škulj, Slovenski protestantski napevi), kot dela, ki kažejo na
vpetost protestantizma v različne sodobne problematike (Tóth, Her-
menevtika metafizike). Rubrika bo seveda živela od takih del in za to,
da bi jih bilo čim več.
V Kroniki smo shranili za pisno zgodovino (in za spodbudo
ponovnemu branju) govor predsednika republike Danila Türka na
državni proslavi Dneva reformacije v Trubarjevem letu 2008 in po-
droben pregled tem na simpozijih v letu 2008, s katerih smo nekaj
razprav objavili v prejšnji dvojni številki.
Nazadnje, a ne nazadnje, spet zahvala sponzorjem, donatorjem,
naročnikom, ki so omogočili izid tokratne obsežne številke. Tudi zdaj
je izšla brez avtorskih in uredniških honorarjev. V imenu izdajatelja
se glavni in odgovorni urednik avtorjem prispevkov in sodelavcem
posebej zahvaljujeva – in tudi opravičujeva. Izdajatelj revije in ured-
ništvo smo si prizadevali, da bi revija prvič postala deležna javnih
sredstev, ki so redno in stalno namenjena za knjižno in revijalno
kulturno ustvarjanje in prizadevanje. Prijavili smo se na razpis Javne
agencije za knjigo. Žal se je obravnavanje naše vloge zaradi formalnih
razlogov zavleklo in do dokončanja te spremne besede še nismo
izvedeli, kakšna bo odločitev. Tako pri predlaganih honorarjih kot
pri izbiri tiskarne smo poskrbeli za kar največjo skromnost. Upam,
da bodo začetniške težave in nejasnosti v sodelovanju z novo-
9
Jožeta L. Miheliča (1902–1989): kalvinskega teologa, profesorja za
biblijsko teologijo na Teološki fakulteti univerze v Dubuque v Iowi
v ZDA in pastorja prezbiterjanske cerkve. Načrta nismo uresničili,
a ga je lepo in izčrpno pred nekaj leti naš pred kratkim umrli član
uredništva in raziskovalec slovenskega izseljenstva v ZDA Mihael
Kuzmič v svoji knjigi o Jožetu Miheliču. Naj tokrat zadošča, da se ob
tej priložnosti hvaležno spomnimo na oba in spodbudimo k branju
te knjige (Jože L. Mihelič, Preroki in njihov čas, izdala Svetopisemska
družba Slovenije, Študijska zbirka 4, Ljubljana 2002, uredil Mihael
Kuzmič).
V tej številki revije začenjamo z napovedovano rubriko Med
knjigami. Izbor knjig pokaže, da so in bodo tudi v prihodnje pozor-
nosti uredništva revije deležne tako knjige, ki govore o zgodovini
slovenskega protestantizma (Rajhman, Teologija Primoža Trubarja,
Florijanc in Škulj, Slovenski protestantski napevi), kot dela, ki kažejo na
vpetost protestantizma v različne sodobne problematike (Tóth, Her-
menevtika metafizike). Rubrika bo seveda živela od takih del in za to,
da bi jih bilo čim več.
V Kroniki smo shranili za pisno zgodovino (in za spodbudo
ponovnemu branju) govor predsednika republike Danila Türka na
državni proslavi Dneva reformacije v Trubarjevem letu 2008 in po-
droben pregled tem na simpozijih v letu 2008, s katerih smo nekaj
razprav objavili v prejšnji dvojni številki.
Nazadnje, a ne nazadnje, spet zahvala sponzorjem, donatorjem,
naročnikom, ki so omogočili izid tokratne obsežne številke. Tudi zdaj
je izšla brez avtorskih in uredniških honorarjev. V imenu izdajatelja
se glavni in odgovorni urednik avtorjem prispevkov in sodelavcem
posebej zahvaljujeva – in tudi opravičujeva. Izdajatelj revije in ured-
ništvo smo si prizadevali, da bi revija prvič postala deležna javnih
sredstev, ki so redno in stalno namenjena za knjižno in revijalno
kulturno ustvarjanje in prizadevanje. Prijavili smo se na razpis Javne
agencije za knjigo. Žal se je obravnavanje naše vloge zaradi formalnih
razlogov zavleklo in do dokončanja te spremne besede še nismo
izvedeli, kakšna bo odločitev. Tako pri predlaganih honorarjih kot
pri izbiri tiskarne smo poskrbeli za kar največjo skromnost. Upam,
da bodo začetniške težave in nejasnosti v sodelovanju z novo-
9
