Page 36 - Management 16 (2021), številka 1
P. 36
mož Šterbenc | Nastajanje multipolarne globalne ureditve in vloga lr Kitajske
dni Aziji.11 In drugič, kitajske oblasti želijo zago- sila v svetu. Prvič, lr Kitajska se v okviru »Eko-
toviti območje stabilnosti na obeh straneh kitaj- nomskega pasu svilne ceste« očitno želi vse moč-
ske zahodne meje, še posebej v kitajski severo- neje ekonomsko in politično pozicionirati v sre-
zahodni pokrajini Ksindžiang, kjer živi okoli de- dnji in vzhodni Evropi, najbolj očitno prek »Okvira
set milijonov pripadnikov turško-muslimanskega za sodelovanje 16 + 1« (od leta 2019 »17 + 1«), ki ga
ljudstva Ujgurov, ki je zgodovinsko in kulturno je začela razvijati že leta 2012. V tem okviru, v ka-
močno povezano s srednjo Azijo. V Ksindžiangu terem sodeluje tudi Republika Slovenija, se redno
se namreč hitro povečujejo napetosti med avtoh- srečujejo voditelji držav in vlad ali drugi visoki
tonimi Ujguri in Kitajci-Hani, ki jih kitajske obla- uradniki 16 srednje- in vzhodnoevropskih držav
sti intenzivno naseljujejo v pokrajini. Ekonomski (od leta 2019 tudi Grčije) ter lr Kitajske, in sicer
razvoj pokrajine naj bi zmanjševal napetosti. Ne- z namenom sodelovanja na področjih trgovine,
nazadnje lr Kitajska želi vodstva srednjeazijskih investicij in predvsem izgradnje infrastrukture.
držav (ki so z izjemo Tadžikistana etnično turške Peking na ta način precej očitno sledi napotkom
in s tem sorodne Ujgurom) v okviru ppc z ugo- verjetno najeminentnejšega geopolitika v zgodo-
dnimi krediti nekako podkupiti, da ne bi izražala vini, Britanca sira Halforda Mackinderja, ki je v
nezadovoljstva s kitajskimi vse bolj represivnimi svojem delu Democratic Ideals and Reality (1919)
politikami v pokrajini (International Crisis Group utemeljeval, da bo tista država, ki bo nadzorovala
2017, 5; »The Beast from the East«, 2020).12 vzhodno Evropo (ozemlje med Baltiškim in Čr-
nim morjem ter med reko Labo in Jadranskim
Pomikanje proti vodilni vlogi lr Kitajske morjem), posredno vladala celotnemu svetu.14
v mednarodnih odnosih? lr Kitajska ni sama v tovrstnem prizadevanju,15
Več analitikov argumentira, da je končni cilj ppc saj tudi zda precej očitno kažejo, da želijo prido-
oblikovanje mednarodnega reda, v katerem bi biti nadzor nad vzhodno Evropo.16 Res pa je, da je
imela lr Kitajska vodilno vlogo.13 In zares je mo- v zadnjem letu »Okvir za sodelovanje 17 + 1« za-
goče na podlagi treh vidikov delovanja Pekinga radi vse večjega razočaranja srednje- in vzhodnoe-
sklepati, da želi azijska velikanka postati vodilna vropskih držav nad neuresničenimi obljubami lr
Kitajske (glede naložb ter spoštovanja standardov
11 Kitajsko vodstvo se najbolj boji, da bi v primeru varstva okolja in človekovih pravic) in ameriških
spopada med zda in lr Kitajsko Američani blokirali pritiskov zašel v določeno slepo ulico (Baković
Malajsko, Sundsko in Lomboško ožino, skozi katere 2021a; 2021b; Calder 2019, 178–179; Parker 1997,
(lahko) plujejo tankerji, ki prek Indijskega oceana do- 81–84).17
važajo nafto lr Kitajski. Zato skoraj panično išče mo-
žne rešitve. Ena od teh je povečevanje kitajske preskrbe Drugič, lr Kitajska v okviru ppc državam, ki
z energenti (nafta, zemeljski plin) preko (kopenskih)
naftovodov in plinovodov, ki vodijo iz Ruske federa- 14 Halford Mackinder je to misel izrazil prek geopolitič-
cije in srednje Azije (Kazahstan, Turkmenistan). Kitaj- nega triptiha: »Kdor vlada vzhodni Evropi, vlada Osr-
sko vodstvo razmišlja tudi o tem, da bi tankerji, ki lr čju [Evraziji]; kdor vlada Osrčju, vlada Svetovnemu
Kitajski dovažajo nafto iz Perzijskega zaliva, lahko za- otoku [Evropa, Azija in Afrika]; kdor vlada Svetovnemu
pluli v strateška pristanišča v Pakistanu (Gvadar) in otoku, vlada svetu.« (Mackinder po Parker 1997, 84).
Mjanmarju (Čaukpju), od tam pa naj bi nafta po naf-
tovodih prispela do kitajskega ozemlja. Na ta način bi 15 Kitajski vojaški strategi se v svojih razmišljanjih iz-
se izognili transportu prek jugovzhodnoazijskih ožin recno sklicujejo na Halforda Mackinderja (Internatio-
(Calder 2019, 143–144; Dyer 2014, 52–53, 61; Hillman nal Crisis Group 2017, 5).
2020, 144; Maçães 2018, 21–22).
16 Američani se v Vzhodni Evropi pozicionirajo prek širi-
12 Zaradi hitrega priseljevanja Hanov v Ksindžiang in dru- tve pakta nato proti vzhodu, vzpostavljanja vojaških
gih kitajskih pritiskov se Ujguri že dolgo počutijo ogro- oporišč (na primer v Romuniji, Bolgariji in na Kosovu,
žene, to pa je v letih 2013–2014 že pripeljalo do uj- verjetno pa kmalu tudi v Ukrajini) ter v zadnjih letih
gurskih terorističnih napadov v Pekingu in Kunmingu. tudi preko ekonomsko-politične »Pobude treh morij«
Kitajske oblasti so na to odgovorile s politiko »udari (Baltiškega, Črnega in Jadranskega).
močno«, s katero so zelo povečale represivne ukrepe v
pokrajini (nadzor prek vseprisotne moderne tehnolo- 17 Letnega (on-line) sestanka »Okvira za sodelovanje 17
gije in varnostno-policijski pritisk) (International Cri- + 1«, ki je bil organiziran februarja 2021, se kar šest
sis Group 2017, 5–6). srednje- in vzhodnoevropskih članic (Estonija, Latvija,
Litva, Romunija, Bolgarija in Slovenija) ni udeležilo s
13 Gre za naslednje analitike: Tom Miller, Nadège Rol- predsedniki vlad ali držav, kljub temu da je lr Kitaj-
land, Chris Devonshire-Ellis, William A. Callahan in ska zahtevala udeležbo na najvišji ravni, kajti v imenu
Lan Shuen (International Crisis Group 2017, 3–4). Pekinga se je sestanka udeležil predsednik Xi Jinping.
Maja 2021 je iz »Okvira za sodelovanje 17 + 1« izstopila
Litva (Baković 2021a; 2021b).
36 management 16 (2021) številka 1
dni Aziji.11 In drugič, kitajske oblasti želijo zago- sila v svetu. Prvič, lr Kitajska se v okviru »Eko-
toviti območje stabilnosti na obeh straneh kitaj- nomskega pasu svilne ceste« očitno želi vse moč-
ske zahodne meje, še posebej v kitajski severo- neje ekonomsko in politično pozicionirati v sre-
zahodni pokrajini Ksindžiang, kjer živi okoli de- dnji in vzhodni Evropi, najbolj očitno prek »Okvira
set milijonov pripadnikov turško-muslimanskega za sodelovanje 16 + 1« (od leta 2019 »17 + 1«), ki ga
ljudstva Ujgurov, ki je zgodovinsko in kulturno je začela razvijati že leta 2012. V tem okviru, v ka-
močno povezano s srednjo Azijo. V Ksindžiangu terem sodeluje tudi Republika Slovenija, se redno
se namreč hitro povečujejo napetosti med avtoh- srečujejo voditelji držav in vlad ali drugi visoki
tonimi Ujguri in Kitajci-Hani, ki jih kitajske obla- uradniki 16 srednje- in vzhodnoevropskih držav
sti intenzivno naseljujejo v pokrajini. Ekonomski (od leta 2019 tudi Grčije) ter lr Kitajske, in sicer
razvoj pokrajine naj bi zmanjševal napetosti. Ne- z namenom sodelovanja na področjih trgovine,
nazadnje lr Kitajska želi vodstva srednjeazijskih investicij in predvsem izgradnje infrastrukture.
držav (ki so z izjemo Tadžikistana etnično turške Peking na ta način precej očitno sledi napotkom
in s tem sorodne Ujgurom) v okviru ppc z ugo- verjetno najeminentnejšega geopolitika v zgodo-
dnimi krediti nekako podkupiti, da ne bi izražala vini, Britanca sira Halforda Mackinderja, ki je v
nezadovoljstva s kitajskimi vse bolj represivnimi svojem delu Democratic Ideals and Reality (1919)
politikami v pokrajini (International Crisis Group utemeljeval, da bo tista država, ki bo nadzorovala
2017, 5; »The Beast from the East«, 2020).12 vzhodno Evropo (ozemlje med Baltiškim in Čr-
nim morjem ter med reko Labo in Jadranskim
Pomikanje proti vodilni vlogi lr Kitajske morjem), posredno vladala celotnemu svetu.14
v mednarodnih odnosih? lr Kitajska ni sama v tovrstnem prizadevanju,15
Več analitikov argumentira, da je končni cilj ppc saj tudi zda precej očitno kažejo, da želijo prido-
oblikovanje mednarodnega reda, v katerem bi biti nadzor nad vzhodno Evropo.16 Res pa je, da je
imela lr Kitajska vodilno vlogo.13 In zares je mo- v zadnjem letu »Okvir za sodelovanje 17 + 1« za-
goče na podlagi treh vidikov delovanja Pekinga radi vse večjega razočaranja srednje- in vzhodnoe-
sklepati, da želi azijska velikanka postati vodilna vropskih držav nad neuresničenimi obljubami lr
Kitajske (glede naložb ter spoštovanja standardov
11 Kitajsko vodstvo se najbolj boji, da bi v primeru varstva okolja in človekovih pravic) in ameriških
spopada med zda in lr Kitajsko Američani blokirali pritiskov zašel v določeno slepo ulico (Baković
Malajsko, Sundsko in Lomboško ožino, skozi katere 2021a; 2021b; Calder 2019, 178–179; Parker 1997,
(lahko) plujejo tankerji, ki prek Indijskega oceana do- 81–84).17
važajo nafto lr Kitajski. Zato skoraj panično išče mo-
žne rešitve. Ena od teh je povečevanje kitajske preskrbe Drugič, lr Kitajska v okviru ppc državam, ki
z energenti (nafta, zemeljski plin) preko (kopenskih)
naftovodov in plinovodov, ki vodijo iz Ruske federa- 14 Halford Mackinder je to misel izrazil prek geopolitič-
cije in srednje Azije (Kazahstan, Turkmenistan). Kitaj- nega triptiha: »Kdor vlada vzhodni Evropi, vlada Osr-
sko vodstvo razmišlja tudi o tem, da bi tankerji, ki lr čju [Evraziji]; kdor vlada Osrčju, vlada Svetovnemu
Kitajski dovažajo nafto iz Perzijskega zaliva, lahko za- otoku [Evropa, Azija in Afrika]; kdor vlada Svetovnemu
pluli v strateška pristanišča v Pakistanu (Gvadar) in otoku, vlada svetu.« (Mackinder po Parker 1997, 84).
Mjanmarju (Čaukpju), od tam pa naj bi nafta po naf-
tovodih prispela do kitajskega ozemlja. Na ta način bi 15 Kitajski vojaški strategi se v svojih razmišljanjih iz-
se izognili transportu prek jugovzhodnoazijskih ožin recno sklicujejo na Halforda Mackinderja (Internatio-
(Calder 2019, 143–144; Dyer 2014, 52–53, 61; Hillman nal Crisis Group 2017, 5).
2020, 144; Maçães 2018, 21–22).
16 Američani se v Vzhodni Evropi pozicionirajo prek širi-
12 Zaradi hitrega priseljevanja Hanov v Ksindžiang in dru- tve pakta nato proti vzhodu, vzpostavljanja vojaških
gih kitajskih pritiskov se Ujguri že dolgo počutijo ogro- oporišč (na primer v Romuniji, Bolgariji in na Kosovu,
žene, to pa je v letih 2013–2014 že pripeljalo do uj- verjetno pa kmalu tudi v Ukrajini) ter v zadnjih letih
gurskih terorističnih napadov v Pekingu in Kunmingu. tudi preko ekonomsko-politične »Pobude treh morij«
Kitajske oblasti so na to odgovorile s politiko »udari (Baltiškega, Črnega in Jadranskega).
močno«, s katero so zelo povečale represivne ukrepe v
pokrajini (nadzor prek vseprisotne moderne tehnolo- 17 Letnega (on-line) sestanka »Okvira za sodelovanje 17
gije in varnostno-policijski pritisk) (International Cri- + 1«, ki je bil organiziran februarja 2021, se kar šest
sis Group 2017, 5–6). srednje- in vzhodnoevropskih članic (Estonija, Latvija,
Litva, Romunija, Bolgarija in Slovenija) ni udeležilo s
13 Gre za naslednje analitike: Tom Miller, Nadège Rol- predsedniki vlad ali držav, kljub temu da je lr Kitaj-
land, Chris Devonshire-Ellis, William A. Callahan in ska zahtevala udeležbo na najvišji ravni, kajti v imenu
Lan Shuen (International Crisis Group 2017, 3–4). Pekinga se je sestanka udeležil predsednik Xi Jinping.
Maja 2021 je iz »Okvira za sodelovanje 17 + 1« izstopila
Litva (Baković 2021a; 2021b).
36 management 16 (2021) številka 1
