Page 34 - Management 16 (2021), številka 1
P. 34
mož Šterbenc | Nastajanje multipolarne globalne ureditve in vloga lr Kitajske
napetosti v današnjih odnosih med lr Kitajsko Šrilanki in Cox’s Bazar v Bangladešu. Leta 2017
in Japonsko je treba dodati, da se je med »sto- je lr Kitajska tudi vzpostavila svoje prvo preko-
letjem nacionalnega ponižanja« evropskim silam morsko vojaško oporišče, in sicer v geopolitično
pri njihovem podrejanju Kitajske pridružila tudi pomembnem Džibutiju (Calder 2019, 119; Dyer
imperialna Japonska, ki je v obdobju »Meidži« 2014, 53–63; Hillman 2020, 174; Metcalf 2020, 205;
(1868–1912) zaradi svoje vesternizacije postala Šterbenc 2012, 14–15).
velika sila ter je v naslednjih treh desetletjih iz-
vajala ozemeljsko agresijo nad Kitajsko, vključno »Pobuda pasu in ceste»
z zagrešitvijo hudih vojnih zločinov nad Kitajci Mogoče je reči, da lr Kitajska v zadnjem desetle-
med drugo svetovno vojno. V zadnjih desetletjih tju izvaja največji oziroma najambicioznejši pro-
odnose med državama vse bolj obremenjuje dej- jekt v današnjih mednarodnih odnosih, to je »Po-
stvo, da se na Japonskem krepijo revizionistične buda pasu in ceste« (ppc).3 Gre za orjaški projekt,
tendence, ki zanikajo ali zmanjšujejo težo japon- v okviru katerega naj bi Peking investiral 1 trili-
skih zločinov med drugo svetovno vojno. Ob tem jon (1.000 milijard) dolarjev v novo (kopensko in
je treba opozoriti, da današnje odnose med Pekin- pomorsko) transportno in trgovinsko infrastruk-
gom in Tokiom vendarle najneposredneje obre- turo (ceste, železnice, električna omrežja, nafto-
menjuje ozemeljski spor zaradi otočja Senkaku vodi in plinovodi, pristanišča in drugo) med lr
(Diaoju) v Vzhodnokitajskem morju (Dyer 2014, Kitajsko in ostalim svetom, predvsem preko nu-
145–164; Welch Larson in Shevchenko 2019, 52– denja kreditov drugim državam.4 Projekt je kitaj-
54, 207–208). ski predsednik Xi Jinping predlagal oziroma raz-
glasil septembra in oktobra 2013 med obiskoma v
lr Kitajska geopolitičnim sugestijam Alfreda Kazahstanu in Indoneziji, pri čemer je argumen-
Thayerja Mahana ne sledi zgolj na bližnjih morjih, tiral, da je treba oživiti znamenito starodavno
temveč se v skladu z njimi podaja tudi na odda- »Svilno cesto«, ki je obstajala med drugim sto-
ljena morja. Mahan je namreč poudaril, da mo- letjem pred našim štetjem in 16. stoletjem ter
rajo velike sile nadzorovati pomorske poti, ki so je trgovinsko povezovala ogromno območje med
življenjsko pomembne za njihove ekonomije. Za Kitajsko in Evropo.5 ppc se je že do leta 2018
Peking ima takšen vitalen pomen pomorska pot, pridružilo prek 80 držav (iz srednje Azije, južne
ki vodi skozi Indijski ocean, nato pa skozi Malaj- in jugovzhodne Azije, Bližnjega vzhoda, vzho-
sko ožino in Južnokitajsko morje prispe do sa- dne Evrope, Afrike in Karibov; pridružila se je
mega kitajskega ozemlja. lr Kitajska, ki zaradi tudi Turčija) (Calder 2019, 26–29, 43–44; Franko-
eksplozivne ekonomske rasti v zadnjih desetle- pan 2019, 87–88, 91; International Crisis Group
tjih potrebuje ogromne količine energentov, je 2017, 2).
leta 2017 postala največja svetovna uvoznica su-
rove nafte, črno zlato pa v največji meri kupuje v ppc vsebuje dva poglavitna sestavna dela, in
državah Perzijskega zaliva in v Afriki. Azijska ve- sicer »Ekonomski pas svilne ceste« in »Pomorsko
likanka tudi že dolgo na svojem ozemlju ne more
več pridelati dovolj hrane za svoje prebivalstvo, 3 Projekt je bil ob začetku imenovan »En pas, ena ce-
zato si je v zadnjih dveh desetletjih preskrbo zago- sta«, leta 2015 pa so ga Kitajci preimenovali v »Pobudo
tovila na takšen način, da najema zemljo za kme- pasu in ceste« (Frankopan 2019, 91; International Crisis
tijsko proizvodnjo, predvsem v Afriki. S »črnega Group 2017, 2).
kontinenta« uvaža tudi strateške rudnine in les.2
Zaradi vsega tega je za lr Kitajsko neoviran po- 4 Sredi leta 2015 je Kitajska razvojna banka razglasila,
morski promet skozi Indijski ocean geostrateška da je rezervirala 890 milijard dolarjev za financiranje
prioriteta, posledično pa Peking v zadnjih dveh 900 projektov, večinoma povezanih s transportom, z
desetletjih postopoma vzpostavlja globokomor- infrastrukturo in energijo. Šest mesecev pozneje je Ki-
sko ladjevje in verigo pristanišč (potencialnih po- tajska izvozno-uvozna banka razglasila, da je v okviru
morskih oporišč) ob Indijskem oceanu: Čaukpju v ppc začela financirati več kot 1.000 projektov v 49 dr-
Mjanmarju, Gvadar v Pakistanu, Hambantota na žavah (Frankopan 2019, 90–91).
2 V Afriki sicer v zadnjih dveh desetletjih poteka »nova 5 Prvi popotnik na »Svilni cesti« je bil v drugem stoletju
tekma za Afriko«, v kateri sodelujejo prvenstveno lr pred našim štetjem Žang Kian, ki ga je kitajska dina-
Kitajska na eni ter zahodne države (zda in nekda- stija Han kot odposlanca poslala v srednjo Azijo, da bi
nje evropske kolonialne sile) na drugi strani (Šterbenc tam za njeno konjenico priskrbel močne, hitre in vzdr-
2012). žljive konje, ki so jih gojili v srednjeazijski stepi. Prvi
trgovinski quid pro quo je temeljil na izmenjavi elegan-
tne kitajske svile za srednjeazijske konje (Calder 2019,
25–26).
34 management 16 (2021) številka 1
napetosti v današnjih odnosih med lr Kitajsko Šrilanki in Cox’s Bazar v Bangladešu. Leta 2017
in Japonsko je treba dodati, da se je med »sto- je lr Kitajska tudi vzpostavila svoje prvo preko-
letjem nacionalnega ponižanja« evropskim silam morsko vojaško oporišče, in sicer v geopolitično
pri njihovem podrejanju Kitajske pridružila tudi pomembnem Džibutiju (Calder 2019, 119; Dyer
imperialna Japonska, ki je v obdobju »Meidži« 2014, 53–63; Hillman 2020, 174; Metcalf 2020, 205;
(1868–1912) zaradi svoje vesternizacije postala Šterbenc 2012, 14–15).
velika sila ter je v naslednjih treh desetletjih iz-
vajala ozemeljsko agresijo nad Kitajsko, vključno »Pobuda pasu in ceste»
z zagrešitvijo hudih vojnih zločinov nad Kitajci Mogoče je reči, da lr Kitajska v zadnjem desetle-
med drugo svetovno vojno. V zadnjih desetletjih tju izvaja največji oziroma najambicioznejši pro-
odnose med državama vse bolj obremenjuje dej- jekt v današnjih mednarodnih odnosih, to je »Po-
stvo, da se na Japonskem krepijo revizionistične buda pasu in ceste« (ppc).3 Gre za orjaški projekt,
tendence, ki zanikajo ali zmanjšujejo težo japon- v okviru katerega naj bi Peking investiral 1 trili-
skih zločinov med drugo svetovno vojno. Ob tem jon (1.000 milijard) dolarjev v novo (kopensko in
je treba opozoriti, da današnje odnose med Pekin- pomorsko) transportno in trgovinsko infrastruk-
gom in Tokiom vendarle najneposredneje obre- turo (ceste, železnice, električna omrežja, nafto-
menjuje ozemeljski spor zaradi otočja Senkaku vodi in plinovodi, pristanišča in drugo) med lr
(Diaoju) v Vzhodnokitajskem morju (Dyer 2014, Kitajsko in ostalim svetom, predvsem preko nu-
145–164; Welch Larson in Shevchenko 2019, 52– denja kreditov drugim državam.4 Projekt je kitaj-
54, 207–208). ski predsednik Xi Jinping predlagal oziroma raz-
glasil septembra in oktobra 2013 med obiskoma v
lr Kitajska geopolitičnim sugestijam Alfreda Kazahstanu in Indoneziji, pri čemer je argumen-
Thayerja Mahana ne sledi zgolj na bližnjih morjih, tiral, da je treba oživiti znamenito starodavno
temveč se v skladu z njimi podaja tudi na odda- »Svilno cesto«, ki je obstajala med drugim sto-
ljena morja. Mahan je namreč poudaril, da mo- letjem pred našim štetjem in 16. stoletjem ter
rajo velike sile nadzorovati pomorske poti, ki so je trgovinsko povezovala ogromno območje med
življenjsko pomembne za njihove ekonomije. Za Kitajsko in Evropo.5 ppc se je že do leta 2018
Peking ima takšen vitalen pomen pomorska pot, pridružilo prek 80 držav (iz srednje Azije, južne
ki vodi skozi Indijski ocean, nato pa skozi Malaj- in jugovzhodne Azije, Bližnjega vzhoda, vzho-
sko ožino in Južnokitajsko morje prispe do sa- dne Evrope, Afrike in Karibov; pridružila se je
mega kitajskega ozemlja. lr Kitajska, ki zaradi tudi Turčija) (Calder 2019, 26–29, 43–44; Franko-
eksplozivne ekonomske rasti v zadnjih desetle- pan 2019, 87–88, 91; International Crisis Group
tjih potrebuje ogromne količine energentov, je 2017, 2).
leta 2017 postala največja svetovna uvoznica su-
rove nafte, črno zlato pa v največji meri kupuje v ppc vsebuje dva poglavitna sestavna dela, in
državah Perzijskega zaliva in v Afriki. Azijska ve- sicer »Ekonomski pas svilne ceste« in »Pomorsko
likanka tudi že dolgo na svojem ozemlju ne more
več pridelati dovolj hrane za svoje prebivalstvo, 3 Projekt je bil ob začetku imenovan »En pas, ena ce-
zato si je v zadnjih dveh desetletjih preskrbo zago- sta«, leta 2015 pa so ga Kitajci preimenovali v »Pobudo
tovila na takšen način, da najema zemljo za kme- pasu in ceste« (Frankopan 2019, 91; International Crisis
tijsko proizvodnjo, predvsem v Afriki. S »črnega Group 2017, 2).
kontinenta« uvaža tudi strateške rudnine in les.2
Zaradi vsega tega je za lr Kitajsko neoviran po- 4 Sredi leta 2015 je Kitajska razvojna banka razglasila,
morski promet skozi Indijski ocean geostrateška da je rezervirala 890 milijard dolarjev za financiranje
prioriteta, posledično pa Peking v zadnjih dveh 900 projektov, večinoma povezanih s transportom, z
desetletjih postopoma vzpostavlja globokomor- infrastrukturo in energijo. Šest mesecev pozneje je Ki-
sko ladjevje in verigo pristanišč (potencialnih po- tajska izvozno-uvozna banka razglasila, da je v okviru
morskih oporišč) ob Indijskem oceanu: Čaukpju v ppc začela financirati več kot 1.000 projektov v 49 dr-
Mjanmarju, Gvadar v Pakistanu, Hambantota na žavah (Frankopan 2019, 90–91).
2 V Afriki sicer v zadnjih dveh desetletjih poteka »nova 5 Prvi popotnik na »Svilni cesti« je bil v drugem stoletju
tekma za Afriko«, v kateri sodelujejo prvenstveno lr pred našim štetjem Žang Kian, ki ga je kitajska dina-
Kitajska na eni ter zahodne države (zda in nekda- stija Han kot odposlanca poslala v srednjo Azijo, da bi
nje evropske kolonialne sile) na drugi strani (Šterbenc tam za njeno konjenico priskrbel močne, hitre in vzdr-
2012). žljive konje, ki so jih gojili v srednjeazijski stepi. Prvi
trgovinski quid pro quo je temeljil na izmenjavi elegan-
tne kitajske svile za srednjeazijske konje (Calder 2019,
25–26).
34 management 16 (2021) številka 1
