Page 32 - Management 16 (2021), številka 1
P. 32
mož Šterbenc | Nastajanje multipolarne globalne ureditve in vloga lr Kitajske
se in vladajočo silo, je v svojem delu Peloponeška Drugi razlog, ki bi lahko v bližnji prihodnosti
vojna opredelil veliki atenski zgodovinar Tukidid povzročil oborožen incident in morda celo spo-
(1958), seveda pa lahko v današnjem času pov- pad med lr Kitajsko in zda, je želja po prevladi
zroči vojno med zda (vladajoča sila) in lr Kitaj- v Južnokitajskem morju. Peking namreč trdi, da
sko (vzpenjajoča se sila) (Allison 2015). Tudi zna- ima pravico do nadzora nad skoraj celotnim ob-
nost o mednarodnih odnosih opozarja, da so ob- segom tega morja, posledično pa vedno agresiv-
dobja, v katerih prihaja do velikih sprememb v po- neje nastopa v njem, pri čemer s spreminjanjem
razdelitvi moči v mednarodnih odnosih, težavna posameznih čeri v umetne otoke in vzpostavlja-
in nevarna. Države, ki se vzpenjajo, seveda želijo njem vojaških oporišč na njih polagoma širi ob-
spremeniti status quo in preoblikovati prevladu- močje svoje prisotnosti. S tem zaostruje napetosti
joče norme sistema, tako da bi služile njihovim in- v odnosih z okoliškimi manjšimi državami (Vie-
teresom. Po drugi strani so države, ki so vodilne, tnam, Malezija, Filipini), s katerimi je v ozemelj-
v skušnjavi, da bi uporabile (tudi vojaško) silo, z skih sporih zaradi otočij Paracel in Spratly. zda
namenom, da bi blokirale uveljavljanje revizioni- po drugi strani sporočajo, da lr Kitajski ne bodo
stičnih držav (Hurrell 2017, 92). dovolile, da bi si prilaščala Južnokitajsko morje,
predvsem s poudarjanjem, da skozi to morje vo-
Možnost spopada med zda in lr Kitajsko dijo mednarodne plovne poti; Washington z na-
Razlog, ki bi lahko najhitreje pripeljal do voja- menom uveljavljanja tega stališča tja pošilja vo-
škega spopada med zda in lr Kitajsko, je Taj- jaške ladje, s tem pa se povečuje možnost trka
van. Peking namreč v zadnjih letih s svojo re- z vse močnejšima kitajsko vojno mornarico in
toriko in krepitvijo vojaških kapacitet kaže, da priobalno stražo. Ob tem je treba poudariti, da
postaja zmeraj nestrpnejši glede uresničitve ci- je lr Kitajska leta 2020 postala prva država, ki
lja, ki si ga je zadal že pred mnogimi desetletji je po drugi svetovni vojni prehitela zda po kri-
– priključitve otoka k »matični Kitajski«. lr Ki- teriju velikosti vojne mornarice (število plovil),
tajska tako pospešeno krepi svoje vojaške kapa- poleg tega pa ima tudi največjo priobalno stražo
citete za invazijo na Tajvan, pri čemer se osre- na svetu. Washington bo pri zasledovanju svojih
dotoča na orožje, ki bi lahko nevtraliziralo zanjo ciljev lahko vedno bolj izkoriščal odpor manjših
najnevarnejše ameriške vojaške zmogljivosti (le- okoliških držav do agresivne lr Kitajske, poleg
talonosilke, podmornice in komunikacijski sate- tega pa v zadnjem času naglo razvija vojaško za-
liti). Vendar pa zda po drugi strani tudi vse bolj vezništvo z Japonsko, Avstralijo in Indijo v okviru
odločno sporočajo, da bodo v primeru kitajskega Quadrilateral Security Dialogue (»Quad«) (»ai,
napada branile otok, pri čemer si prizadevajo za Captain« 2020; Dyer 2014, 88–96; »Great White
oblikovanje širše protajvanske koalicije, ki bi pr- Hulls« 2020; Maçães 2018, 121).
venstveno vključevala Japonsko, ki ima zaradi
svoje odvisnosti od uvoza energentov skozi Juž- Ekonomski vzpon lr Kitajske
nokitajsko morje strateški interes za neodvisnost Kot v svojem delu The Rise and Fall of the Great Po-
Tajvana. Američani morebitnemu spopadu za Taj- wers: Economic Change and Military Conflict from
van pridajajo izjemen pomen, saj se zavedajo, da 1500 to 2000 poudarja Paul Kennedy (1987 po
bi kitajska osvojitev otoka prizadejala velik uda- Hurrell 2017, 92), politična in vojaška moč neke
rec zaupanju azijskih držav v voditeljsko vlogo države, ki želi preoblikovati obstoječo ureditev
zda na jugovzhodnoazijsko-pacifiškem območju. mednarodnih odnosov, vedno izhajata iz njene
lr Kitajska želi z osvojitvijo Tajvana med drugim ekonomske moči. Tudi izjemna krepitev politične
pridobiti nadzor nad izredno pomembno plovno in vojaške moči lr Kitajske to potrjuje, saj se
potjo, ki vodi od Malajske ožine prek Južnokitaj- je le-ta v zadnjih štirih desetletjih spremenila
skega morja do Japonske. Poleg tega tajvansko iz revne države v ekonomsko supersilo. V času,
podjetje Taiwan Semiconductor Manufactoring ko je bil na čelu komunistične Kitajske dolgole-
Company (tsmc) izdela 84 odstotkov vseh naj- tni voditelj Mao Cetung (1949–1976), ki je do-
bolj sofisticiranih polprevodnikov (čipov) v svetu, gmatsko zagovarjal komunistični, centralnoplan-
ki so nujno potrebni za proizvodnjo vseh vrst ski ekonomsko-socialni sistem, se država nikakor
tehnoloških naprav in tudi električnih avtomo- ni mogla izviti iz revščine in obrazca zgolj zelo po-
bilov; lr Kitajska mora te polprevodnike, tako časnega industrijskega razvoja, v zadnjem obdo-
kot zda, uvažati (Dyer 2014, 46–47; »Living on bju Maove vladavine pa je tudi vse bolj nazadovala
the Edge« 2021; Medcalf 2020, 153; »Something na kmetijskem, ekonomskem, vojaškem in znan-
Wicked This Way Comes« 2021). stvenem področju. Po Maovi smrti (1976) in na-
32 management 16 (2021) številka 1
se in vladajočo silo, je v svojem delu Peloponeška Drugi razlog, ki bi lahko v bližnji prihodnosti
vojna opredelil veliki atenski zgodovinar Tukidid povzročil oborožen incident in morda celo spo-
(1958), seveda pa lahko v današnjem času pov- pad med lr Kitajsko in zda, je želja po prevladi
zroči vojno med zda (vladajoča sila) in lr Kitaj- v Južnokitajskem morju. Peking namreč trdi, da
sko (vzpenjajoča se sila) (Allison 2015). Tudi zna- ima pravico do nadzora nad skoraj celotnim ob-
nost o mednarodnih odnosih opozarja, da so ob- segom tega morja, posledično pa vedno agresiv-
dobja, v katerih prihaja do velikih sprememb v po- neje nastopa v njem, pri čemer s spreminjanjem
razdelitvi moči v mednarodnih odnosih, težavna posameznih čeri v umetne otoke in vzpostavlja-
in nevarna. Države, ki se vzpenjajo, seveda želijo njem vojaških oporišč na njih polagoma širi ob-
spremeniti status quo in preoblikovati prevladu- močje svoje prisotnosti. S tem zaostruje napetosti
joče norme sistema, tako da bi služile njihovim in- v odnosih z okoliškimi manjšimi državami (Vie-
teresom. Po drugi strani so države, ki so vodilne, tnam, Malezija, Filipini), s katerimi je v ozemelj-
v skušnjavi, da bi uporabile (tudi vojaško) silo, z skih sporih zaradi otočij Paracel in Spratly. zda
namenom, da bi blokirale uveljavljanje revizioni- po drugi strani sporočajo, da lr Kitajski ne bodo
stičnih držav (Hurrell 2017, 92). dovolile, da bi si prilaščala Južnokitajsko morje,
predvsem s poudarjanjem, da skozi to morje vo-
Možnost spopada med zda in lr Kitajsko dijo mednarodne plovne poti; Washington z na-
Razlog, ki bi lahko najhitreje pripeljal do voja- menom uveljavljanja tega stališča tja pošilja vo-
škega spopada med zda in lr Kitajsko, je Taj- jaške ladje, s tem pa se povečuje možnost trka
van. Peking namreč v zadnjih letih s svojo re- z vse močnejšima kitajsko vojno mornarico in
toriko in krepitvijo vojaških kapacitet kaže, da priobalno stražo. Ob tem je treba poudariti, da
postaja zmeraj nestrpnejši glede uresničitve ci- je lr Kitajska leta 2020 postala prva država, ki
lja, ki si ga je zadal že pred mnogimi desetletji je po drugi svetovni vojni prehitela zda po kri-
– priključitve otoka k »matični Kitajski«. lr Ki- teriju velikosti vojne mornarice (število plovil),
tajska tako pospešeno krepi svoje vojaške kapa- poleg tega pa ima tudi največjo priobalno stražo
citete za invazijo na Tajvan, pri čemer se osre- na svetu. Washington bo pri zasledovanju svojih
dotoča na orožje, ki bi lahko nevtraliziralo zanjo ciljev lahko vedno bolj izkoriščal odpor manjših
najnevarnejše ameriške vojaške zmogljivosti (le- okoliških držav do agresivne lr Kitajske, poleg
talonosilke, podmornice in komunikacijski sate- tega pa v zadnjem času naglo razvija vojaško za-
liti). Vendar pa zda po drugi strani tudi vse bolj vezništvo z Japonsko, Avstralijo in Indijo v okviru
odločno sporočajo, da bodo v primeru kitajskega Quadrilateral Security Dialogue (»Quad«) (»ai,
napada branile otok, pri čemer si prizadevajo za Captain« 2020; Dyer 2014, 88–96; »Great White
oblikovanje širše protajvanske koalicije, ki bi pr- Hulls« 2020; Maçães 2018, 121).
venstveno vključevala Japonsko, ki ima zaradi
svoje odvisnosti od uvoza energentov skozi Juž- Ekonomski vzpon lr Kitajske
nokitajsko morje strateški interes za neodvisnost Kot v svojem delu The Rise and Fall of the Great Po-
Tajvana. Američani morebitnemu spopadu za Taj- wers: Economic Change and Military Conflict from
van pridajajo izjemen pomen, saj se zavedajo, da 1500 to 2000 poudarja Paul Kennedy (1987 po
bi kitajska osvojitev otoka prizadejala velik uda- Hurrell 2017, 92), politična in vojaška moč neke
rec zaupanju azijskih držav v voditeljsko vlogo države, ki želi preoblikovati obstoječo ureditev
zda na jugovzhodnoazijsko-pacifiškem območju. mednarodnih odnosov, vedno izhajata iz njene
lr Kitajska želi z osvojitvijo Tajvana med drugim ekonomske moči. Tudi izjemna krepitev politične
pridobiti nadzor nad izredno pomembno plovno in vojaške moči lr Kitajske to potrjuje, saj se
potjo, ki vodi od Malajske ožine prek Južnokitaj- je le-ta v zadnjih štirih desetletjih spremenila
skega morja do Japonske. Poleg tega tajvansko iz revne države v ekonomsko supersilo. V času,
podjetje Taiwan Semiconductor Manufactoring ko je bil na čelu komunistične Kitajske dolgole-
Company (tsmc) izdela 84 odstotkov vseh naj- tni voditelj Mao Cetung (1949–1976), ki je do-
bolj sofisticiranih polprevodnikov (čipov) v svetu, gmatsko zagovarjal komunistični, centralnoplan-
ki so nujno potrebni za proizvodnjo vseh vrst ski ekonomsko-socialni sistem, se država nikakor
tehnoloških naprav in tudi električnih avtomo- ni mogla izviti iz revščine in obrazca zgolj zelo po-
bilov; lr Kitajska mora te polprevodnike, tako časnega industrijskega razvoja, v zadnjem obdo-
kot zda, uvažati (Dyer 2014, 46–47; »Living on bju Maove vladavine pa je tudi vse bolj nazadovala
the Edge« 2021; Medcalf 2020, 153; »Something na kmetijskem, ekonomskem, vojaškem in znan-
Wicked This Way Comes« 2021). stvenem področju. Po Maovi smrti (1976) in na-
32 management 16 (2021) številka 1
