Page 33 - Management 16 (2021), številka 1
P. 33
mož Šterbenc | Nastajanje multipolarne globalne ureditve in vloga lr Kitajske
stopu novega voditelja, Deng Xiaopinga, pa je dr- je tudi lr Kitajska začela podajati na morje, gra-
žava stopila na pot osupljivo hitrega razvoja. De- diti močno vojno mornarico in si prvenstveno pri-
cembra 1978 so začeli uresničevati reformni pro- zadevati za pridobitev nadzora nad bližnjim Juž-
gram »štirih modernizacij« (na kmetijskem, eko- nokitajskim morjem. In tako kot je Washington
nomskem, vojaškem in znanstveno-tehničnem na začetku 20. stoletja sledil nasvetom enega od
področju), na podlagi katerega je lr Kitajska na- največjih geopolitikov, Alfreda Thayerja Mahana
glo vstopala v kapitalistično družbeno-ekonomsko (1987), ki je v svojem znamenitem delu The Influ-
ureditev. V tem okviru so v priobalnih pokraji- ence of Sea Power Upon History: 1660–1783 (prvič
nah (Guangdong, Fudžian) vzpostavili »svobodna objavljeno leta 1890) argumentiral, da vpliv držav
ekonomska območja« (deregulirana območja brez izhaja iz njihove pomorske moči ter da morajo
davkov in socialne zaščite delavcev), kamor so velike sile zgraditi močna vojna ladjevja in prido-
najprej privabili kapital poslovnežev iz zelo šte- biti nadzor nad bližnjimi in tudi drugimi zanje
vilne kitajske diaspore v jugovzhodni Aziji (Male- pomembnimi morji, tako danes tudi kitajske in-
zija, Singapur, Tajska), nato pa še zahodne mul- telektualne, politične in vojaške elite sugestijam
tinacionalne korporacije, ki so svojo proizvodnjo ameriškega geopolitika pridajajo izjemen pomen.
hvaležno selile v svet poceni delovne sile (Calder Prizadevanja lr Kitajske za nadzor nad Južnoki-
2019, 50–53, 102). tajskim morjem ter za osvojitev Tajvana motivira
tudi njen občutek geografske oziroma geostrate-
Ekonomski oziroma materialni rezultati kitaj- ške utesnjenosti, kajti, tudi objektivno gledano,
skega prehoda v kapitalizem so (bili) fantastični. kitajski izhod na globoka morja ovira »prva oto-
Država je imela v obdobju 1980–2015 vsako leto ška veriga«, ki jo tvorijo proameriški Japonska,
dvoštevilčno ekonomsko rast, zato je bila kitajska Tajvan, Filipini in Malezija (Benko 1997, 114–122;
ekonomija leta 2015 kar več kot 30-krat večja, kot Dyer 2014, 23–29; Mahan 1987).
je bila leta 1980. Ekonomska rast je do približno
leta 2008 temeljila na izvozu (Evropa, Japonska, Za razumevanje odločenosti lr Kitajske, da
zda, jugovzhodna Azija) iz priobalnih pokrajin, bo postala velika vojaška sila in si pridobila nad-
od takrat pa skušajo uveljaviti rast na podlagi po- zor nad Južnokitajskim morjem, in to kljub na-
večevanja domačega povpraševanja, predvsem v sprotovanju zda, pa je treba poznati nacionali-
notranjosti države, tudi z velikimi ekonomskimi stične korenine tovrstnega kitajskega razmišlja-
stimulusi (na primer 586 milijard dolarjev leta nja, ki izvira iz nevralgične novejše zgodovine.
2008). lr Kitajska je bila po kriteriju nominal- V kitajski kolektivni nacionalni zavesti je namreč
nega bruto družbenega proizvoda še leta 1980 na močno zasidran spomin na »stoletje nacionalnega
12. mestu v svetu, leta 2010 pa se je že prebila na ponižanja«. Gre za obdobje med letoma 1839 in
drugo mesto (takoj za zda), s katerega je izpo- 1949, v katerem so ostarelo imperialno Kitajsko
drinila Japonsko. Leta 2013 je po kriteriju bruto zaradi njene šibkosti zahodne sile, na čelu z Ve-
družbenega proizvoda, merjenega s pariteto ku- liko Britanijo, večkrat vojaško porazile ter si jo
pne moči, celo prehitela zda in stopila na prvo politično in ekonomsko podredile. V dveh »opij-
mesto. Država je postala največja svetovna in- skih vojnah« (1839–1842 in 1856–1860) ter med
dustrijska proizvajalka in izvoznica, poleg tega »boksarsko vstajo« (1898–1900) so zahodne sile
pa ima največje devizne rezerve na svetu (Calder pokazale svojo vojaško premoč, Kitajsko pa so pri-
2019, 87, 101–103, 105). silile, da se je odprla za prihod zahodnega blaga
ter pristala na neenakopravno trgovino.1 Nena-
Mednarodno delovanje lr Kitajske zadnje so si Britanci v tem času prisvojili Hon-
kot velike sile gkong, in kar je še pomembneje, z uničenjem Po-
Ko je lr Kitajska zaradi hitrega ekonomskega letne palače, simbola veličastnosti zadnje kitajske
razvoja postajala velika sila, je tudi začela delo- dinastije Čing, so Kitajsko globoko ponižali. Tega
vati kot druge velike sile, vključno z zda, v no- Kitajci niso nikoli pozabili. Za večje razumevanje
vejši zgodovini. Tako kot so zda na prelomu iz
19. v 20. stoletje zaradi svoje ekonomske moči, 1 Medtem ko je pred »stoletjem nacionalnega ponižanja«
temelječe na razvoju težke industrije in infra- kitajski bruto družbeni proizvod tvoril 33 odstotkov
strukture v drugi industrijski revoluciji, načrtno svetovnega bruto družbenega proizvoda, pa je v času
zgradile močno vojno mornarico in pridobivale evropske nadvlade padel zgolj na pet odstotkov sve-
nadzor nad bližnjimi morji (predvsem nad Ka- tovnega outputa. Tudi kitajski dohodek na glavo pre-
ribskim morjem in Pacifikom, vključno z izgra- bivalca je padel z 90 na 20 odstotkov svetovnega pov-
dnjo Panamskega prekopa v letih 1908–1914), se prečja (Lawson 2017, 49).
management 16 (2021) številka 1 33
stopu novega voditelja, Deng Xiaopinga, pa je dr- je tudi lr Kitajska začela podajati na morje, gra-
žava stopila na pot osupljivo hitrega razvoja. De- diti močno vojno mornarico in si prvenstveno pri-
cembra 1978 so začeli uresničevati reformni pro- zadevati za pridobitev nadzora nad bližnjim Juž-
gram »štirih modernizacij« (na kmetijskem, eko- nokitajskim morjem. In tako kot je Washington
nomskem, vojaškem in znanstveno-tehničnem na začetku 20. stoletja sledil nasvetom enega od
področju), na podlagi katerega je lr Kitajska na- največjih geopolitikov, Alfreda Thayerja Mahana
glo vstopala v kapitalistično družbeno-ekonomsko (1987), ki je v svojem znamenitem delu The Influ-
ureditev. V tem okviru so v priobalnih pokraji- ence of Sea Power Upon History: 1660–1783 (prvič
nah (Guangdong, Fudžian) vzpostavili »svobodna objavljeno leta 1890) argumentiral, da vpliv držav
ekonomska območja« (deregulirana območja brez izhaja iz njihove pomorske moči ter da morajo
davkov in socialne zaščite delavcev), kamor so velike sile zgraditi močna vojna ladjevja in prido-
najprej privabili kapital poslovnežev iz zelo šte- biti nadzor nad bližnjimi in tudi drugimi zanje
vilne kitajske diaspore v jugovzhodni Aziji (Male- pomembnimi morji, tako danes tudi kitajske in-
zija, Singapur, Tajska), nato pa še zahodne mul- telektualne, politične in vojaške elite sugestijam
tinacionalne korporacije, ki so svojo proizvodnjo ameriškega geopolitika pridajajo izjemen pomen.
hvaležno selile v svet poceni delovne sile (Calder Prizadevanja lr Kitajske za nadzor nad Južnoki-
2019, 50–53, 102). tajskim morjem ter za osvojitev Tajvana motivira
tudi njen občutek geografske oziroma geostrate-
Ekonomski oziroma materialni rezultati kitaj- ške utesnjenosti, kajti, tudi objektivno gledano,
skega prehoda v kapitalizem so (bili) fantastični. kitajski izhod na globoka morja ovira »prva oto-
Država je imela v obdobju 1980–2015 vsako leto ška veriga«, ki jo tvorijo proameriški Japonska,
dvoštevilčno ekonomsko rast, zato je bila kitajska Tajvan, Filipini in Malezija (Benko 1997, 114–122;
ekonomija leta 2015 kar več kot 30-krat večja, kot Dyer 2014, 23–29; Mahan 1987).
je bila leta 1980. Ekonomska rast je do približno
leta 2008 temeljila na izvozu (Evropa, Japonska, Za razumevanje odločenosti lr Kitajske, da
zda, jugovzhodna Azija) iz priobalnih pokrajin, bo postala velika vojaška sila in si pridobila nad-
od takrat pa skušajo uveljaviti rast na podlagi po- zor nad Južnokitajskim morjem, in to kljub na-
večevanja domačega povpraševanja, predvsem v sprotovanju zda, pa je treba poznati nacionali-
notranjosti države, tudi z velikimi ekonomskimi stične korenine tovrstnega kitajskega razmišlja-
stimulusi (na primer 586 milijard dolarjev leta nja, ki izvira iz nevralgične novejše zgodovine.
2008). lr Kitajska je bila po kriteriju nominal- V kitajski kolektivni nacionalni zavesti je namreč
nega bruto družbenega proizvoda še leta 1980 na močno zasidran spomin na »stoletje nacionalnega
12. mestu v svetu, leta 2010 pa se je že prebila na ponižanja«. Gre za obdobje med letoma 1839 in
drugo mesto (takoj za zda), s katerega je izpo- 1949, v katerem so ostarelo imperialno Kitajsko
drinila Japonsko. Leta 2013 je po kriteriju bruto zaradi njene šibkosti zahodne sile, na čelu z Ve-
družbenega proizvoda, merjenega s pariteto ku- liko Britanijo, večkrat vojaško porazile ter si jo
pne moči, celo prehitela zda in stopila na prvo politično in ekonomsko podredile. V dveh »opij-
mesto. Država je postala največja svetovna in- skih vojnah« (1839–1842 in 1856–1860) ter med
dustrijska proizvajalka in izvoznica, poleg tega »boksarsko vstajo« (1898–1900) so zahodne sile
pa ima največje devizne rezerve na svetu (Calder pokazale svojo vojaško premoč, Kitajsko pa so pri-
2019, 87, 101–103, 105). silile, da se je odprla za prihod zahodnega blaga
ter pristala na neenakopravno trgovino.1 Nena-
Mednarodno delovanje lr Kitajske zadnje so si Britanci v tem času prisvojili Hon-
kot velike sile gkong, in kar je še pomembneje, z uničenjem Po-
Ko je lr Kitajska zaradi hitrega ekonomskega letne palače, simbola veličastnosti zadnje kitajske
razvoja postajala velika sila, je tudi začela delo- dinastije Čing, so Kitajsko globoko ponižali. Tega
vati kot druge velike sile, vključno z zda, v no- Kitajci niso nikoli pozabili. Za večje razumevanje
vejši zgodovini. Tako kot so zda na prelomu iz
19. v 20. stoletje zaradi svoje ekonomske moči, 1 Medtem ko je pred »stoletjem nacionalnega ponižanja«
temelječe na razvoju težke industrije in infra- kitajski bruto družbeni proizvod tvoril 33 odstotkov
strukture v drugi industrijski revoluciji, načrtno svetovnega bruto družbenega proizvoda, pa je v času
zgradile močno vojno mornarico in pridobivale evropske nadvlade padel zgolj na pet odstotkov sve-
nadzor nad bližnjimi morji (predvsem nad Ka- tovnega outputa. Tudi kitajski dohodek na glavo pre-
ribskim morjem in Pacifikom, vključno z izgra- bivalca je padel z 90 na 20 odstotkov svetovnega pov-
dnjo Panamskega prekopa v letih 1908–1914), se prečja (Lawson 2017, 49).
management 16 (2021) številka 1 33
