Page 35 - Management 16 (2021), številka 1
P. 35
mož Šterbenc | Nastajanje multipolarne globalne ureditve in vloga lr Kitajske
svilno cesto za 21. stoletje«.6 Za »Ekonomski pas povpraševanja po kitajski presežni proizvodnji je-
svilne ceste«, ki poteka po kopnem, je predviden kla in aluminija. 9 Več poslov naj bi dobile tudi ki-
potek po naslednji osrednji geografski trasi: od tajska gradbena in druge industrije. lr Kitajska
Ksiana v lr Kitajski preko srednje Azije, Irana, želi postati poglavitni trgovinski in investicijski
Turčije in Rusije do srednje in vzhodne Evrope partner za evrazijske države, poleg tega pa želi od-
ter končno zahodne Evrope. Posamezni kopen- preti nove poti za trgovino z Evropo (Internatio-
ski kraki pa naj bi vodili tudi do Perzijskega za- nal Crisis Group 2017, 2–3).
liva, Bližnjega vzhoda in Indokine. V tem okviru
je Peking predvidel osrednji koridor (»Novi evra- Geopolitični cilj je izboljšanje odnosov z drža-
zijski koridor prek kopenskega mostu«) in doda- vami na kitajski periferiji, poleg tega pa splošna
tnih pet ekonomskih koridorjev.7 Za »Pomorsko razširitev kitajskega političnega vpliva. lr Kitaj-
svilno cesto za 21. stoletje«, ki poteka prek morij, ska želi uveljavljati kitajsko inačico globalizacije,
pa je predviden potek po dveh geografskih trasah. ki naj bi se od zahodne razlikovala po tem, da
Zahodna trasa vodi od lr Kitajske prek Južnoki- naj ne bi uničevala drugih (nezahodnih) civiliza-
tajskega morja, Bengalskega zaliva in Indijskega cij oziroma kultur, poleg tega pa naj ne bi pove-
oceana do vzhodnoafriške obale (Kenija), nato pa čevala neenakosti med posameznimi deli sveta.
naprej skozi Rdeče morje in Sueški prekop do Sre- lr Kitajska se tudi želi prikazati kot mladostna
dozemlja, v katerem je vstopna točka na evrop- sila, ki je sposobna narekovati dnevni red v med-
ski kontinent grško pristanišče Pirej pri Atenah.8 narodnih odnosih (Calder 2019, 46; International
Vzhodna trasa vodi od lr Kitajske prek Južno- Crisis Group 2017, 3).
kitajskega morja v južni Pacifik. V tem okviru
je predvidena tudi (kitajska) izgradnja več pri- Ideološki cilj je uveljavitev kitajskega razvoj-
stanišč in (vojaških) oporišč, vključno z že ome- nega modela, ki temelji na velikih investicijah dr-
njenimi pristanišči na Šrilanki ter v Pakistanu, žave v infrastrukturo. Kitajski razvojni model naj
Mjanmarju in Bangladešu ter vojaškim oporiščem bi uveljavljal javne dobrine in trajnostni razvoj,
v Džibutiju (Calder 2019, 44; Maçães 2018, 52, 62). poleg tega pa naj bi bil usmerjen v sodelovanje z
namenom koristi za vse udeležene strani (»win-
Čeprav ppc kot »pobuda« vsebuje malo kon- win sodelovanje«). Primer same lr Kitajske naj
kretnih ciljev, poleg tega pa nima institucionalne bi dokazoval, da takšen razvojni model odpravlja
strukture, je možno na podlagi objektivnih kon- revščino.10 Mogoče je argumentirati, da kitajski
tekstov in nekaterih stališč, ki so jih izrazili kitaj- razvojni model de facto pomeni izziv zahodnemu
ski uradniki, argumentirati, da želi lr Kitajska s razvojnemu modelu, ki poudarja strukturne in
tem projektom doseči naslednje cilje: politične reforme ter nudenje tehnične pomoči na
področjih zdravstva in izobraževanja, večinoma
Ekonomski cilj je spodbuditev kitajske ekono- pa ne govori o gradnji javne infrastrukture za eko-
mije s pridobitvijo novih trgov in z ustvarjanjem nomsko rast (Calder 2019, 46; Frankopan 2019,
93; International Crisis Group 2017, 3).
6 lr Kitajska sicer mnogo manj formalno načrtuje tudi
vzpostavitev »Polarne svilne ceste«, ki naj bi potekala Geostrateška oziroma varnostna cilja sta pred-
prek arktičnih pomorskih poti (Calder 2019, 145–147; vsem dva. Prvič, lr Kitajska si želi zagotoviti al-
Maçães 2018, 62). ternativne izvozno-uvozne poti ter poti za pre-
skrbo z energenti, na ta način pa zmanjšati svojo
7 Gre za naslednje ekonomske koridorje: Kitajska–Mon- odvisnost od strateških plovnih poti v jugovzho-
golija–Rusija, Kitajska–srednja Azija–zahodna Azija,
Kitajska–Indokina, Kitajska–Pakistan in Bangladeš– 9 Eden od najneposrednejših razlogov za lansiranje ppc
Kitajska–Indija–Mjanmar (Maçães 2018, 52). je bil ta, da je lr Kitajska okoli leta 2010 začela ugota-
vljati, da je njena proizvodnja surovega jekla ob upošte-
8 Kitajsko ladjarsko-transportno podjetje China Ocean vanju potreb prevelika. Zmanjšati bi jo morala za četr-
Shipping Company (cosco) je leta 2016 kupilo ozi- tino, kar pa bi povzročilo brezposelnost 800.000 delav-
roma pridobilo večinski delež v pristanišču Pirej. Od cev v jeklarski industriji ter izgubo 120 milijard dolar-
leta 2009 je cosco v pristanišče vložil pet milijard do- jev. Zato so se kitajske oblasti raje odločile za neokeyne-
larjev. Zaradi kitajskega trgovinskega transporta prek sijansko obarvano pobudo, ki bi v drugih državah pove-
Indijskega oceana in Sueškega prekopa je pristanišče čala potrebe po kitajskem surovem jeklu (Calder 2019,
postalo sedmo najbolj delovno obremenjeno kontej- 108–110).
nersko pristanišče v Evropi. lr Kitajska želi zgraditi
železnico od Aten prek Skopja in Beograda do Bu- 10 Frankopan (2019, 93) ugotavlja, da je razvoj lr Kitaj-
dimpešte (»Kopensko-pomorski ekspres«). cosco je ske po letu 1980 dejanski dokaz, da politika in razvoj
sicer tretje največje ladjarsko-transportno podjetje na infrastrukture odpravljata revščino.
svetu, takoj za podjetjema apm-Maersk in Mediterra-
nean Shipping Co. (Calder 2019, 112, 175–177, 275).
management 16 (2021) številka 1 35
svilno cesto za 21. stoletje«.6 Za »Ekonomski pas povpraševanja po kitajski presežni proizvodnji je-
svilne ceste«, ki poteka po kopnem, je predviden kla in aluminija. 9 Več poslov naj bi dobile tudi ki-
potek po naslednji osrednji geografski trasi: od tajska gradbena in druge industrije. lr Kitajska
Ksiana v lr Kitajski preko srednje Azije, Irana, želi postati poglavitni trgovinski in investicijski
Turčije in Rusije do srednje in vzhodne Evrope partner za evrazijske države, poleg tega pa želi od-
ter končno zahodne Evrope. Posamezni kopen- preti nove poti za trgovino z Evropo (Internatio-
ski kraki pa naj bi vodili tudi do Perzijskega za- nal Crisis Group 2017, 2–3).
liva, Bližnjega vzhoda in Indokine. V tem okviru
je Peking predvidel osrednji koridor (»Novi evra- Geopolitični cilj je izboljšanje odnosov z drža-
zijski koridor prek kopenskega mostu«) in doda- vami na kitajski periferiji, poleg tega pa splošna
tnih pet ekonomskih koridorjev.7 Za »Pomorsko razširitev kitajskega političnega vpliva. lr Kitaj-
svilno cesto za 21. stoletje«, ki poteka prek morij, ska želi uveljavljati kitajsko inačico globalizacije,
pa je predviden potek po dveh geografskih trasah. ki naj bi se od zahodne razlikovala po tem, da
Zahodna trasa vodi od lr Kitajske prek Južnoki- naj ne bi uničevala drugih (nezahodnih) civiliza-
tajskega morja, Bengalskega zaliva in Indijskega cij oziroma kultur, poleg tega pa naj ne bi pove-
oceana do vzhodnoafriške obale (Kenija), nato pa čevala neenakosti med posameznimi deli sveta.
naprej skozi Rdeče morje in Sueški prekop do Sre- lr Kitajska se tudi želi prikazati kot mladostna
dozemlja, v katerem je vstopna točka na evrop- sila, ki je sposobna narekovati dnevni red v med-
ski kontinent grško pristanišče Pirej pri Atenah.8 narodnih odnosih (Calder 2019, 46; International
Vzhodna trasa vodi od lr Kitajske prek Južno- Crisis Group 2017, 3).
kitajskega morja v južni Pacifik. V tem okviru
je predvidena tudi (kitajska) izgradnja več pri- Ideološki cilj je uveljavitev kitajskega razvoj-
stanišč in (vojaških) oporišč, vključno z že ome- nega modela, ki temelji na velikih investicijah dr-
njenimi pristanišči na Šrilanki ter v Pakistanu, žave v infrastrukturo. Kitajski razvojni model naj
Mjanmarju in Bangladešu ter vojaškim oporiščem bi uveljavljal javne dobrine in trajnostni razvoj,
v Džibutiju (Calder 2019, 44; Maçães 2018, 52, 62). poleg tega pa naj bi bil usmerjen v sodelovanje z
namenom koristi za vse udeležene strani (»win-
Čeprav ppc kot »pobuda« vsebuje malo kon- win sodelovanje«). Primer same lr Kitajske naj
kretnih ciljev, poleg tega pa nima institucionalne bi dokazoval, da takšen razvojni model odpravlja
strukture, je možno na podlagi objektivnih kon- revščino.10 Mogoče je argumentirati, da kitajski
tekstov in nekaterih stališč, ki so jih izrazili kitaj- razvojni model de facto pomeni izziv zahodnemu
ski uradniki, argumentirati, da želi lr Kitajska s razvojnemu modelu, ki poudarja strukturne in
tem projektom doseči naslednje cilje: politične reforme ter nudenje tehnične pomoči na
področjih zdravstva in izobraževanja, večinoma
Ekonomski cilj je spodbuditev kitajske ekono- pa ne govori o gradnji javne infrastrukture za eko-
mije s pridobitvijo novih trgov in z ustvarjanjem nomsko rast (Calder 2019, 46; Frankopan 2019,
93; International Crisis Group 2017, 3).
6 lr Kitajska sicer mnogo manj formalno načrtuje tudi
vzpostavitev »Polarne svilne ceste«, ki naj bi potekala Geostrateška oziroma varnostna cilja sta pred-
prek arktičnih pomorskih poti (Calder 2019, 145–147; vsem dva. Prvič, lr Kitajska si želi zagotoviti al-
Maçães 2018, 62). ternativne izvozno-uvozne poti ter poti za pre-
skrbo z energenti, na ta način pa zmanjšati svojo
7 Gre za naslednje ekonomske koridorje: Kitajska–Mon- odvisnost od strateških plovnih poti v jugovzho-
golija–Rusija, Kitajska–srednja Azija–zahodna Azija,
Kitajska–Indokina, Kitajska–Pakistan in Bangladeš– 9 Eden od najneposrednejših razlogov za lansiranje ppc
Kitajska–Indija–Mjanmar (Maçães 2018, 52). je bil ta, da je lr Kitajska okoli leta 2010 začela ugota-
vljati, da je njena proizvodnja surovega jekla ob upošte-
8 Kitajsko ladjarsko-transportno podjetje China Ocean vanju potreb prevelika. Zmanjšati bi jo morala za četr-
Shipping Company (cosco) je leta 2016 kupilo ozi- tino, kar pa bi povzročilo brezposelnost 800.000 delav-
roma pridobilo večinski delež v pristanišču Pirej. Od cev v jeklarski industriji ter izgubo 120 milijard dolar-
leta 2009 je cosco v pristanišče vložil pet milijard do- jev. Zato so se kitajske oblasti raje odločile za neokeyne-
larjev. Zaradi kitajskega trgovinskega transporta prek sijansko obarvano pobudo, ki bi v drugih državah pove-
Indijskega oceana in Sueškega prekopa je pristanišče čala potrebe po kitajskem surovem jeklu (Calder 2019,
postalo sedmo najbolj delovno obremenjeno kontej- 108–110).
nersko pristanišče v Evropi. lr Kitajska želi zgraditi
železnico od Aten prek Skopja in Beograda do Bu- 10 Frankopan (2019, 93) ugotavlja, da je razvoj lr Kitaj-
dimpešte (»Kopensko-pomorski ekspres«). cosco je ske po letu 1980 dejanski dokaz, da politika in razvoj
sicer tretje največje ladjarsko-transportno podjetje na infrastrukture odpravljata revščino.
svetu, takoj za podjetjema apm-Maersk in Mediterra-
nean Shipping Co. (Calder 2019, 112, 175–177, 275).
management 16 (2021) številka 1 35
