Page 30 - Management 17 (1)
P. 30
bara Švagan, Tinkara Godec in Helena Beznec | Centralnobančne digitalne valute in Primer Kitajske
tronska plačila in ne posreduje informacij tretjim temveč lahko tudi izvaja transakcije z državami
osebam ali drugim vladnim agencijam, razen če in s podjetji, ki so predmet sankcij. Kitajska cen-
je v zakonih in predpisih določeno drugače (Ban- tralna banka bi imela namreč popoln nadzor nad
sal in Singh 2021). Prav tako obstaja kompromis vzpostavitvijo in delovanjem čezmejnega sistema
med zahtevami po anonimnosti digitalnih denar- poslovanja z digitalnim juanom, ki bi lahko kitaj-
nic ter omejitvami stanja in transakcij. Denarnice skim podjetjem, ki jih sankcionirajo zda, kot tudi
z nižjimi limiti stanja in transakcij so lahko ano- kitajskim podjetjem, ki želijo izvajati transakcije
nimne, vendar nadgradnje limitov zahtevajo po- s subjekti sankcij zda doma in v tujini, omogo-
drobnejšo identifikacijo in standarde poznavanja čil nemoteno poslovanje (Kharpal 2020; Kroeber
stranke (angl. Know Your Customer Standards – 2022; Tang 2022; Trivedi 2022). Kitajskim podje-
kyc). Tako morajo stranke ob pridobitvi digitalne tjem se namreč ne bi bilo treba zanašati na po-
denarnice z limitom stanja na računu 10.000 e- srednike, ki potrebujejo dostop do ameriških do-
cny (glede na menjalni tečaj junija 2022 približno larjev, vključno z velikimi bankami. Pomembno
1.400 eur), limitom transakcij 2.000 e-cny (pri- je tudi, da bi se to lahko zgodilo brez spremembe
bližno 280 eur) na transakcijo in 5.000 e-cny politike nadzora kapitala, saj bi se digitalni juan
(približno 710 eur) na dan navesti le telefonsko enostavno uporabil namesto drugih obstoječih
številko. Vendar pa je za nadgradnjo na višje li- načinov plačila (Greene 2021; Kumar 2022).
mite stanja ter dnevnih in individualnih transak-
cij potreben vnos številke osebnega dokumenta Zgolj odmik od finančnega sistema, v katerem
in bančnih podatkov (Bansal in Singh 2021; Chen zda igrajo pomembno vlogo, pa ni dovolj, da bi
2021; Kumar 2022). digitalni juan dejansko postal alternativa dolarju
v mednarodni trgovini. Za doseganje tega cilja
Digitalni juan in mednarodni finančni trgi mora biti digitalni juan dovolj privlačen. Kitajska
Eden izmed ciljev prehoda na digitalni juan je je zato omogočila cenejša in enostavnejša medna-
ustvariti valuto, s katero bo Kitajska lahko kon- rodna plačila v npr. mednarodnih pristaniščih ter
kurirala tujim digitalnim valutam ter potencialno tako digitalno valuto približala predvsem trgom,
internacionalizirala rmb, s tem pa izzvala hege- ki jih ovira drag dostop do svetovnih plačil, ki te-
monijo dolarja na mednarodnih trgih. Tako se pri meljijo na dolarjih (International Cargo Express
posledicah uvedbe digitalnega juana na mednaro- 2022).
dni ravni govori predvsem o zmanjšanju odvisno-
sti od dolarja in mehkega vpliva zda v svetov- Nadalje, čezmejna plačila v digitalnem juanu
nem denarnem sistemu. Spomnimo, da sistemi, bi zavarovala kitajski projekt En pas, ena cesta
kot je swift, od katerih so odvisne mednaro- (angl. Belt and Road Initiative – bri) pred sankci-
dne transakcije, temeljijo na dolarju ali pa je v jami, s tem pa stabilizirala in tudi okrepila pozicijo
proces nakazila vključena vsaj ena finančna in- Kitajske v mednarodni trgovini ter skupnosti (Bi-
stitucija zda (Bansal in Singh 2021; Eichengreen lotta 2021; Duggal 2021). V sklopu bri Kitajska
2022). Po pričetku krize v Ukrajini je bila Ru- viša tudi dolg držav, vključenih v projekt, do svoje
sija, npr., izključena iz sistema swift, kar pred- države. Infrastrukturni projekti so namreč finan-
stavlja eno izmed najostrejših finančnih sankcij cirani s kitajskimi posojili, zunanji dolg nekate-
(Eichengreen 2022). Prehod na digitalno valuto rih držav pa je tudi do 40 sestavljen iz dolga v
pa predstavlja zavarovanje pred takšnimi sank- okviru bri. Tudi tukaj se torej pojavljajo možno-
cijami, saj za čezmejni prenos digitalnega juana sti spodbude k uporabi digitalnega juana, npr. v
ni potreben swift, v kolikor imajo tudi druge obliki spodbude h kopičenju rezerv kitajskih di-
banke razvit sistem sprejema digitalne valute. To- gitalnih juanov za poplačilo posojil ali k zagota-
rej, na točki, ko bodo centralne banke po svetu vljanju koncesij pri posojilih. Če Kitajska zniža
upravljale z digitalnimi valutami, bodo čezmejne stroške prehoda na digitalni juan, države ne bodo
transakcije potekale v obliki izmenjave žetonov in imele razloga, da nadaljujejo transakcije z njo v
ne čezmejnega plačila. Tako bo izmenjava žetonov dolarjih.
lahko potekala brez posrednikov, kot je swift,
in s tem omejila možnost pritiska na države ozi- Z uporabo digitalnega juana za čezmejno po-
roma njihovega sankcioniranja z blokado dostopa slovanje s Kitajsko bi se vzpostavili tudi večja pre-
do podobnih finančnih sistemov ter instrumen- glednost in obvladljivost transakcij, pri tem pa se
tov (Bansal in Singh 2021). Na tak način Kitajska spet pojavi vprašanje nadzora Kitajske nad njimi.
ne zavaruje zgolj svojih podjetij pred sankcijami, Kitajska bi namreč v tem primeru pridobila večji
nadzor nad sredstvi, uporabljenimi v bri (Bansal
30 management 17 (2022) številka 1 in Singh 2021; Tremann 2021; Aysan and Kayani
2022).
tronska plačila in ne posreduje informacij tretjim temveč lahko tudi izvaja transakcije z državami
osebam ali drugim vladnim agencijam, razen če in s podjetji, ki so predmet sankcij. Kitajska cen-
je v zakonih in predpisih določeno drugače (Ban- tralna banka bi imela namreč popoln nadzor nad
sal in Singh 2021). Prav tako obstaja kompromis vzpostavitvijo in delovanjem čezmejnega sistema
med zahtevami po anonimnosti digitalnih denar- poslovanja z digitalnim juanom, ki bi lahko kitaj-
nic ter omejitvami stanja in transakcij. Denarnice skim podjetjem, ki jih sankcionirajo zda, kot tudi
z nižjimi limiti stanja in transakcij so lahko ano- kitajskim podjetjem, ki želijo izvajati transakcije
nimne, vendar nadgradnje limitov zahtevajo po- s subjekti sankcij zda doma in v tujini, omogo-
drobnejšo identifikacijo in standarde poznavanja čil nemoteno poslovanje (Kharpal 2020; Kroeber
stranke (angl. Know Your Customer Standards – 2022; Tang 2022; Trivedi 2022). Kitajskim podje-
kyc). Tako morajo stranke ob pridobitvi digitalne tjem se namreč ne bi bilo treba zanašati na po-
denarnice z limitom stanja na računu 10.000 e- srednike, ki potrebujejo dostop do ameriških do-
cny (glede na menjalni tečaj junija 2022 približno larjev, vključno z velikimi bankami. Pomembno
1.400 eur), limitom transakcij 2.000 e-cny (pri- je tudi, da bi se to lahko zgodilo brez spremembe
bližno 280 eur) na transakcijo in 5.000 e-cny politike nadzora kapitala, saj bi se digitalni juan
(približno 710 eur) na dan navesti le telefonsko enostavno uporabil namesto drugih obstoječih
številko. Vendar pa je za nadgradnjo na višje li- načinov plačila (Greene 2021; Kumar 2022).
mite stanja ter dnevnih in individualnih transak-
cij potreben vnos številke osebnega dokumenta Zgolj odmik od finančnega sistema, v katerem
in bančnih podatkov (Bansal in Singh 2021; Chen zda igrajo pomembno vlogo, pa ni dovolj, da bi
2021; Kumar 2022). digitalni juan dejansko postal alternativa dolarju
v mednarodni trgovini. Za doseganje tega cilja
Digitalni juan in mednarodni finančni trgi mora biti digitalni juan dovolj privlačen. Kitajska
Eden izmed ciljev prehoda na digitalni juan je je zato omogočila cenejša in enostavnejša medna-
ustvariti valuto, s katero bo Kitajska lahko kon- rodna plačila v npr. mednarodnih pristaniščih ter
kurirala tujim digitalnim valutam ter potencialno tako digitalno valuto približala predvsem trgom,
internacionalizirala rmb, s tem pa izzvala hege- ki jih ovira drag dostop do svetovnih plačil, ki te-
monijo dolarja na mednarodnih trgih. Tako se pri meljijo na dolarjih (International Cargo Express
posledicah uvedbe digitalnega juana na mednaro- 2022).
dni ravni govori predvsem o zmanjšanju odvisno-
sti od dolarja in mehkega vpliva zda v svetov- Nadalje, čezmejna plačila v digitalnem juanu
nem denarnem sistemu. Spomnimo, da sistemi, bi zavarovala kitajski projekt En pas, ena cesta
kot je swift, od katerih so odvisne mednaro- (angl. Belt and Road Initiative – bri) pred sankci-
dne transakcije, temeljijo na dolarju ali pa je v jami, s tem pa stabilizirala in tudi okrepila pozicijo
proces nakazila vključena vsaj ena finančna in- Kitajske v mednarodni trgovini ter skupnosti (Bi-
stitucija zda (Bansal in Singh 2021; Eichengreen lotta 2021; Duggal 2021). V sklopu bri Kitajska
2022). Po pričetku krize v Ukrajini je bila Ru- viša tudi dolg držav, vključenih v projekt, do svoje
sija, npr., izključena iz sistema swift, kar pred- države. Infrastrukturni projekti so namreč finan-
stavlja eno izmed najostrejših finančnih sankcij cirani s kitajskimi posojili, zunanji dolg nekate-
(Eichengreen 2022). Prehod na digitalno valuto rih držav pa je tudi do 40 sestavljen iz dolga v
pa predstavlja zavarovanje pred takšnimi sank- okviru bri. Tudi tukaj se torej pojavljajo možno-
cijami, saj za čezmejni prenos digitalnega juana sti spodbude k uporabi digitalnega juana, npr. v
ni potreben swift, v kolikor imajo tudi druge obliki spodbude h kopičenju rezerv kitajskih di-
banke razvit sistem sprejema digitalne valute. To- gitalnih juanov za poplačilo posojil ali k zagota-
rej, na točki, ko bodo centralne banke po svetu vljanju koncesij pri posojilih. Če Kitajska zniža
upravljale z digitalnimi valutami, bodo čezmejne stroške prehoda na digitalni juan, države ne bodo
transakcije potekale v obliki izmenjave žetonov in imele razloga, da nadaljujejo transakcije z njo v
ne čezmejnega plačila. Tako bo izmenjava žetonov dolarjih.
lahko potekala brez posrednikov, kot je swift,
in s tem omejila možnost pritiska na države ozi- Z uporabo digitalnega juana za čezmejno po-
roma njihovega sankcioniranja z blokado dostopa slovanje s Kitajsko bi se vzpostavili tudi večja pre-
do podobnih finančnih sistemov ter instrumen- glednost in obvladljivost transakcij, pri tem pa se
tov (Bansal in Singh 2021). Na tak način Kitajska spet pojavi vprašanje nadzora Kitajske nad njimi.
ne zavaruje zgolj svojih podjetij pred sankcijami, Kitajska bi namreč v tem primeru pridobila večji
nadzor nad sredstvi, uporabljenimi v bri (Bansal
30 management 17 (2022) številka 1 in Singh 2021; Tremann 2021; Aysan and Kayani
2022).
