Page 33 - Management 18 (2023), številka 2

Neja Lavrič Smrdel in Barbara Švagan | Tekmovalna debata kot metoda za pridobivanje kompetenc prihodnosti

terji pa si lahko pomagajo s slovarjem, z enciklo- jezika (tudi v tem primeru je šlo za angleščino).
pedijo ali almanahom. Srednješolski debaterji so, Raziskava je pokazala, da so učenci po rednem
npr., leta 2023 na svetovnem prvenstvu v Vietna- debatnem treningu svoj povprečni rezultat iz
mu, kamor je svojo ekipo poslala tudi Slovenija, znanja angleškega jezika dvignili s 64,20 na kar
debatirali na naslednje trditve (Acevedo 2023): 80,33 odstotka (Sari in Supriyadi 2021).
Debata lahko pripomore tudi k boljšemu razu-
- Ta zbor meni, da bi morala skupina Svetovna
banke sprejeti sistem »ena država, en glas«. mevanju in izražanju v maternem jeziku. Iz letne-
- Ta zbor podpira uporabo okvira devetih pla- ga poročila britanskega debatnega programa De-
netarnih meja. bate Mate je moč razbrati, da kar 98 % debatnih
mentorjev poroča o vidnem napredku na področju
- Ta zbor verjame, da bi morale afriške države poslušanja in govorjenja pri 152 učencih iz 31 šol,
priznati suverenost Somalilanda. ki so sodelovale v debatnem programu (Debate
- Ta zbor bi kmetijska podjetja zamenjal s Mate Schools 2017). Poleg tega so izvedli raziska-
kmetijskimi zadrugami.
- Ta zbor verjame, da bi morale države v ra- vo med bivšimi srednješolskimi debaterji, ki je po-
zvoju opustiti lokalne jezike v prid svetovne- kazala, da kar 93 % alumnov debatnega programa
ga jezika kot osnovnega sredstva poučevanja trdi, da so skozi debato izboljšali veščine, ki jim
bodo pomagale pri prijavi na izbrano univerzo in
v šolah. pri študiju. 89 % alumnov meni, da jim je debata
- Ta zbor obžaluje profesionalizacijo športa. pomagala pri razvijanju kompetenc, ki jim bodo
- Ta zbor meni, da bi moralo feministično giba-
nje spodbujati individualni razvoj in opolno- koristile pri iskanju zaposlitve in razvoju kariere.
močenje bolj kot solidarnost med ženskami. Do spoznanj o vsestranskosti debate in koli-
čini znanja ter kompetenc, ki jih lahko poglablja-
mo preko nje, sta prišla tudi Vaille M. Dawson in
Debata v Sloveniji Grady Venville (2008), ko sta v avstralski srednji
V Sloveniji kot krovna debatna organizacija že od šoli preverjala, ali se da debato uporabiti tudi v
leta 1998 deluje zavod Za in proti (ZIP), ki ima v kontekstu poučevanja naravoslovnih znanosti.
svoji mreži že več kot 50 debatnih klubov po vsej Večina trditev, ki jih običajno najdemo v izobra-
Sloveniji, v katerih se pod vodstvom več kot 80 ževalni in tekmovalni debati, je namreč vezana
mentoric in mentorjev redno srečuje ter priprav- na filozofska in sociološka vprašanja, ki v večini
lja na debate več kot 800 mladih. Zavod se poleg primerov omogočajo vsaj dva različna pogleda na
organizacije debatnih turnirjev in izobraževanj določeno problematiko. Na prvi pogled je torej
skozi organizacijo seminarjev za učitelje ukvarja debato težje inkorporirati v kontekst poučevanja
tudi s promocijo prednosti rabe debatne metodo- naravoslovnih znanosti, raziskovalca pa sta kljub
logije v izobraževalnem kontekstu. Raziskave, ki temu elemente debate in argumentacije uspešno
dokazujejo pozitivne učinke debatne metodologi- vpeljala v pouk biologije. Ugotovila sta, da so se
je na izobraževalni proces in razvoj kompetenc, dijaki po dveh šolskih urah intenzivnega učenja
predstavljamo v nadaljevanju tega članka. argumentacije in ob počasnem postavljanju te
sposobnosti v kontekst konkretnega predmeta
Pregled raziskav s področja sčasoma naučili argumentirati svoje odgovore na
Učinke debate na kritično mišljenje in sposobnost učiteljeva vprašanja. S kompleksnimi vprašanji in
izražanja v angleščini kot tujem jeziku so želeli iz- podvprašanji je učitelj, npr., od dijakov zahteval
meriti raziskovalci v Indoneziji (Nur Iman 2017). razlago odločitve za uporabo neke metode, zara-
Srednješolce so razdelili v dve skupini – prvih 24 di česar so se dijaki izurili v hitri formaciji smi-
dijakov, ki so predstavljali kontrolno skupino, selnih razlag svojih misli in idej. Hkrati pa so se
so testirali na začetku ter na koncu eksperimen- med poukom, ki je vključeval elemente debatne
ta. Drugih 24 dijakov, eksperimentalno skupino, metodologije, naučili aktivno poslušati in v tiši-
pa so med prvim in drugim testiranjem vključili ni spremljati argumente sošolcev, saj so se mo-
v trening debate, ki je potekal v 21 srečanjih. Po rali nanje ustrezno odzvati – zanikati nasprotne
koncu eksperimenta so ugotovili, da so dijaki iz ideje ter podati svoje konstruktivne argumente.
eksperimentalne skupine opazno napredovali na Na ta način so dijaki v relativno kratkem obdob-
področjih kritičnega mišljenja in ustnega izraža- ju napredovali v svojih zmožnostih poslušanja
nja – bolj od svojih vrstnikov iz kontrol ne skupine. argumentov, s katerimi se ne strinjajo, in se na-
Ločena raziskava iz Indonezije je prav tako po- učili spoštljivega, konstruktivnega odziva na ar-
trdila tezo, da debata pripomore k znanju tujega gumente nasprotnika.

management 18 (2023) številka 2 81