Page 28 - Management 18 (2023), številka 2
P. 28

Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja


                         Ker so makroregionalne strategije osnovane   tako Sloveniji kot tudi drugim državam in regi-
                      na prostovoljnem delovanju, je njihov uspeh od-  jam:
                      visen od angažiranosti deležnikov. Pridobivanje
                      virov financiranja je odvisno od podpornega oko-    - V kolikšni meri Sloveniji uspeva vplivati na
                      lja in iskanja sinergij z obstoječimi viri financira-  razvoj makroregionalnih strategij in v ko-
                                                                     likšni meri se jim mora prilagajati?
                      nja. Npr., skladi kohezijske politike predstavljajo     - V kolikšni meri Sloveniji pri transnacional-
                      primeren vir financiranja, vendar je makroregio-  nih deležnikih uspeva mobilizirati interes za
                      nalne prioritete treba ustrezno umestiti v načrto-  prioritete in oblikovanje delovnih skupin z
                      valne dokumente, na osnovi katerih so sredstva iz   velikim  razvojnim  potencialom  za  Sloveni-
                      teh skladov tudi namensko uporabljena. Slednje
                      se izkazuje za vse prej kot enostavno, saj zahteva   jo?
                      reorientacijo deležnikov kohezijske politike ter     - V kolikšni meri Sloveniji uspeva pri mobi-
                      spoznavanje pomena makroregionalnih strategij   lizaciji nacionalnih, regionalnih in lokalnih
                                                                     deležnikov za izvajanje in sodelovanje pri
                      (McMaster in van der Zwet 2016; Gløersen 2016).   makroregionalnih  strategijah?
                      Ker se dejavnosti, ki izhajajo iz makroregionalih
                      strategij, financirajo tudi iz skladov kohezijske
                      politike, se poraja vprašanje o podvajanju ali pa   Odgovori na ta vprašanja so potrebni, v koli-
                      vsaj prekrivanju prioritet, instrumentov in mrež   kor želimo, da se institucionalna in finančna pro-
                      deležnikov. Vse to postavlja pod vprašaj dodano   žnost makroregionalnih strategij čim bolj uresni-
                      vrednost makroregionalnih strategij. Na te kriti-  či v praksi.
                      ke njihovi snovalci in idejni podporniki odgovar-
                      jajo, da makroregionalne strategije uvajajo boljšo   Literatura
                      koordinacijo, omogočajo finančno neobremenje-  Capello, R., in S. Cerisola. 2020. »Development Pa-
                      no identificiranje prioritet ter izzive naslavljajo   tterns and Their Sources of Competitiveness in the
                      transnacionalno (Gløersen 2016). Vsekakor gre   EUSALP Macro-Region.«  Regional Studies 54 (8):
                      za zapleten proces načrtovanja in implementa-  1043–1056.
                      cije, ki ga podobno kot druga področja delovanja   CPMR Atlantic Arc Commission. B. l. »Macro-Regi-
                      EU sleherni državljan, kljub zanimivi disemina-  onal  Strategies:  A  New  Strategic  Framework  for
                                                                    European Territorial Cooperation.« https://cpmr
                      cijski dejavnosti,4 le stežka razume.
                                                                    -atlantic.org/event/macro-regional-strategies
                                                                    -a-new-strategic-framework-for-european
                      Zaključek                                     -territorial-cooperation/.
                      Makroregionalne strategije so način vladanja in   Cugusi, B., in A. Stocchiero. 2016. »The European Union
                      oblikovanja regionalne politike, ki naj bi vodil do   Strategy for the Adriatic-Ionian Region.« V A ‘Ma-
                      boljše koordinacije sektorskih politik glede na   cro-regional’ Europe in the Making, uredila S. Gänzle
                      značilnosti prostora. Kohezijska politika, pame-  in K. Kern, 169–188. London: Palgrave Macmillan.
                      tna  specializacija  in  makroregionalne strategije   »Dobre prakse iz MAKROREGIJ Tukaj in Zdaj Mak-
                      obravnavajo različne vidike regionalnega razvo-  roregije tukaj in zdaj«. B. l. MMC RTV Slovenija.
                      ja v EU ter zagotavljajo strateško dodeljevanje   https://www.rtvslo.si/tv/makroregije/dobre
                                                                    -prakse-iz-makroregij-tukaj-in-zdaj/473125.
                      sredstev, usklajevanje skupnih prizadevanj in   EU Danube Region Strategy. B. l. »One Strategy – 12
                      doseganje razvojnih ciljev. Makroregionalne stra-  Priorities.« https://danube-region.eu/about
                      tegije so promovirane kot prožno orodje za na-  /priority-areas/.
                      daljnji razvoj regij in držav članic znotraj proce-  EU Strategy for the Alpine Regions. B. l. »Objectives.«
                      sov evropske integracije. Ker so strategije v celoti   https://www.alpine-region.eu/objectives.
                      medvladne pobude, je njihovo izvajanje močno   EU Strategy for the Adriatic-Ionian Region. B. l. »Pil-
                      odvisno od angažiranosti in pripravljenosti sode-  lars.« https://www.adriatic-ionian.eu/pillars/.
                      lujočih držav (in manj deležnikov na ravni EU).   Evropska komisija. 2017. Kaj je makroregionalna strate-
                      Hkrati pa uvajajo transnacionalno perspektivo,   gija EU? Luksemburg: Urad za publikacije Evropske
                      kar naj bi prispevalo k skupnemu (evropskemu)   unije.
                      naslavljanju izzivov.                       Evropska komisija. 2023. t»Kohezijska politika EU:
                                                                    programi za obdobje 2021–2027 bodo predvidoma
                         O nadaljnjem razvoju makroregionalnih stra-  ustvarili 1,3 milijona delovnih mest v EU.« 2. maj.
                      tegij se porajajo številna vprašanja. Ta so skupna   https://ec.europa.eu/regional_policy/whats-new
                                                                    /newsroom/05-02-2023-eu-cohesion-policy-2021
                      4  Glej primer »Dobre prakse iz MAKROREGIJ Tukaj   -2027-programmes-expected-to-create-1-3-million
                       in Zdaj Makroregije tukaj in zdaj« (b. l.).   -jobs-in-the-eu_sl.

                      76  management 18 (2023) številka 2
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33