Page 4 - Management 19 (2024), številka 1

Petranka Davidova in Žiga Čepar | Stari in mladi na trgu dela v sloveniji

neravnovesja med ponudbo dela in povpraševa- rečemo, da so slabosti starejših prav tisto, kar so
njem na trgu dela (Svetlik 1985, 63). Neravnovesje prednosti pri mlajših, in obrnjeno. Starejši z leti
na trgu dela se nanaša na neučinkovito razpore- izgubljajo prilagodljivost, težje se prilagajajo spre-
janje virov med ponudbo dela in povpraševanjem membam, njihova izobrazba je pogosto zastarela in
po delu ter se lahko pojavi kot posledica neuskla- jo je treba nadgrajevati, težko se navadijo na nove
jenosti na področju izobraževanja ali spretnosti, tehnologije, pogosto se njihova produktivnost,
geografske ali regionalne neusklajenosti ali kot inovativnost in tudi ustvarjalnost zmanjšajo, za-
poklicna in industrijska neusklajenost (Said idr. radi česar se težje prilagajajo spremenjenim obli-
2021, 228). Skladno z Zakonom o urejanju trga kam dela (Yashiro idr. 2020). Te pomanjkljivosti
dela je brezposelna oseba iskalec zaposlitve, ki so najpogostejši razlogi, zakaj jih delodajalci težje
je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno zaposlijo. Kljub slabostim pa imajo tudi prednos-
išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno ti, ki veliko prispevajo k uspešnosti podjetij, in si-
oz. primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod cer akumulirane izkušnje in znanje, iznajdljivost,
ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposli- predanost podjetju, sposobnost reševanja proble-
tve (Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) 2010). V mov, odpornost in odgovornost, torej vse tisto,
Sloveniji največji odstotek k brezposelnosti pri- kar je pri mlajših manj izrazito (»Employing and
spevajo mladi v starosti od 15 do 29 let in stari 50 Supporting Older Workers« b. l.).
let ter več (Zavod Republike Slovenije za zaposlo- Poleg tega, da stari spadajo med najranljivej-
vanje 2021). še skupine na trgu delu, njihov položaj dodatno
Mladi so po končanem izobraževanju in ob zaostruje staranje prebivalstva. Manjša rodnost
vstopu na trg dela ena izmed najranljivejših sku- prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe
pin. Pogosto dolgo časa ne najdejo dela, hkrati pa prispevata k drastičnemu povečevanju deleža
so prav oni tudi tista skupina delovno aktivnih, ki starejše populacije. Te razmere na trgu dela se še
je najlažje in najpogosteje z delovnega mesta od- kar nekaj časa ne bodo izboljšale, saj je bilo v Slo-
puščena. Vzroki, ki se pogosto navajajo za brez- veniji po drugi svetovni vojni absolutno največ
poselnost mladih, so sicer pomanjkanje delovnih rojstev v obdobju 1949–1953, te velike generacije
izkušenj, podaljševanje delovne aktivnosti sta- pa so sedaj že v skupini starega prebivalstva (Lah,
rejših, neustrezna izobrazba, gospodarska kriza, Svetin in Razpotnik 2013).
nerazvita delovna kariera ipd. Po drugi strani pa Strokovna izhodišča ZRSZ za leto 2022, ki se
imajo mladi na trgu dela tudi prednosti, in sicer osredotočajo na zmanjševanje stopnje brezpo-
nižje stroške dela, večjo prilagodljivost, boljše iz- selnosti starejših in povečanje aktivne politike
obrazbene kvalifikacije, večjo pripravljenost na zaposlovanja starejših (Zavod Republike Slove-
učenje, so inovativnejši ter energičnejši in hitreje nije za zaposlovanje 2021), sicer omenjajo, da
sprejemajo nove tehnologije (Hasluck 2012). je v Sloveniji stopnja brezposelnosti starih med
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje najnižjimi v Evropski uniji (EU). Po eni strani
(ZRSZ) v Strokovnih izhodiščih za leto 2022 (Zavod zato, ker ima Slovenija relativno malo starih, ki
Republike Slovenije za zaposlovanje 2021) pravi, so aktivni, po drugi strani pa tudi zato, ker se v
da je z vidika družbe hitro vključevanje mladih na zadnjem času Slovenija sooča s precejšnjim po-
trg dela pomembno predvsem zaradi izogibanja manjkanjem ponudbe delovne sile. Ne glede na
izgubi potenciala znanja in zaradi čim hitrejšega to, da podjetja nočejo zaposlovati starih ljudi, za-
povračila investicije, ki jo je država vložila v izo- radi pomanjkanja delovne sile nimajo veliko izbi-
braževanje posameznika, še posebej če je to izo- re. Mednarodna priporočila so zaradi trenutnega
braževanje dolgotrajno. Daljši čas izobraževanja stanja na trgu dela namenjena prav starejšim, ki
pomeni več sredstev, ki jih država nameni za po- so na trgu dela. Prizadevajo si za uvedbo aktivne
sameznikovo izobraževanje, zato je izguba poten- politike zaposlovanja starejših ter za dvig upoko-
ciala mladih še toliko večja, če se po končanem jitvene starosti, da bi starejši delavci na trgu dela
šolanju mladi dolgo časa ne zaposlijo na področju lahko ostali aktivni daljši čas. Prizadevajo si tudi
svoje izobrazbe. za dvig vseživljenjskega učenja, da bi se lahko
Prav starejši pa so tista starostna skupina, ki delavci lažje nenehno prilagajali trendom in po-
na trgu dela nastopa najdlje. V svojih dolgoletnih trebam trga dela (Zavod Republike Slovenije za
izkušnjah so pred drugimi pridobili številne pred- zaposlovanje 2021).
nosti, z leti pa tudi izgubili veliko svojih sposob- Za potrebe naše raziskave smo kot mlade de-
nosti, kar je največkrat posledica njihovega sta- finirali tiste, ki so stari od 15 do 29 let, kot stare
ranja ter sprememb v družbi in podjetjih. Lahko pa tiste, ki so stari 50 let in več, podobno kot to

4 management 19 (2024) številka 1