Page 7 - Management 19 (2024), številka 1

Petranka Davidova in Žiga Čepar | Stari in mladi na trgu dela v sloveniji

.
.
Število registrirano brezposelnih .

.
.

Leto (december)
- in več
Slika 3: Registrirana brezposelnost med starimi in mladimi na trgu dela, 2008−2021 (Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje b. l.c)

ter 11,3 % v EU. Med starimi – po metodologiji tisti, ki so v primerjavi s starimi bolj osredoto-
Eurostata so to stari 55 let in več – pa je v Slove- čeni na varčevanje v zasebnih pokojninskih skla-
niji stopnja brezposelnosti znašala 4,6 % ter 3,9 % dih, kar ob manjši stopnji zaposlenosti mladih
v EU (Eurostat b. l.). Vidimo, da je bila stopnja povzroča dodatne težave.
brezposelnosti med mladimi v Sloveniji nižja kot Problem staranja prebivalstva je, kot že ome-
v EU, medtem ko je stopnja brezposelnosti starih njeno, posledica upadanja rodnosti ter izboljša-
v Sloveniji nekoliko višja kot v EU. nja zdravja in dolgoživosti (National Institute on
Aging 2007). Leta 2008 je bila povprečna pričako-
Ali večja delovna aktivnost starejših vana življenjska doba ob rojstvu 75 let za moške
vpliva na večjo brezposelnost mladih? in 82 za ženske, leta 2050 pa naj bi bila 82 let za
Problem starajoče se družbe ter brezposelnosti moške in 88 let za ženske (Kidrič 2008, 28). Zara-
mladih in starih sta dve izmed najpogostejših tem di tega v družbi vse bolj in bolj prevladuje starej-
razprav o trgu dela. Tako mlada kakor tudi stara ša populacija, kar pa se odraža tudi na trgu dela.
delovna sila spadata med najranljivejše skupine Številne države se zavedajo težav, s katerimi se
na trgu dela, nanje pa vplivajo številne spremem- bodo vse bolj in bolj soočale na trgu dela, zato
be, ki se dogajajo v družbi in ki od posameznika so odpravile obvezno upokojitev po dopolnjenih
na trgu dela zahtevajo veliko odgovornost, hitro ustreznih letih starosti, da bi staro delovno silo
odzivnost in prilagodljivost (Andragoški center lahko aktivirale za potrebe trga dela (Bischoff,
Republike Slovenije 2021). Franke in Wanka 2021).
Kako se delodajalci obnašajo pri zaposlovanju Ob ukinitvi obvezne upokojitve in ob uvajanju
in ohranjanju svojih zaposlenih, je odvisno tudi možnosti podaljšanja delovne aktivnosti starej-
od starosti in statusa slednjih. Mlajši zaposleni, ših se veliko mladih boji, da podaljšana vključe-
običajno tisti, ki so se zaposlili najbolj nedavno, nost starih na trg dela zanje pomeni manj prostih
bodo verjetneje odpuščeni kot pa starejši zapos- delovnih mest. Vendar dosedanje raziskave, ki jih
leni, ki so v delovnem razmerju dlje časa in imajo povzemamo v nadaljevanju, te teze ne potrjujejo.
več delovnih izkušenj ter tudi varnejšo zaposli- Včasih lahko slišimo, da bo višja efektivna
tev. Starejši pa se po izgubi zaposlitve po drugi upokojitvena starost, ki se šteje kot potrebna za
strani težje ponovno vključujejo na trg dela kot vzdržno financiranje javnih pokojnin, povzročila
mlajši brezposelni. Raziskave kažejo, da ko sta- večjo brezposelnost mladih. Vendar za to trditev
rejši delavci izgubijo službo in se trajanje njihove ni empiričnih dokazov. Nasprotno, dvig dejanske
brezposelnosti podaljšuje, se njihove možnos- upokojitvene starosti in politike za spodbujanje
ti, da najdejo delo, vse bolj in bolj zmanjšujejo zaposlovanja starejših delavcev bodo verjetno
(Axelrad, Malul in Luski 2018). podprli tako zaposlovanje starejših kakor tudi
Patricia Buckley (2015) trdi, da bo brezposel- mlajših delavcev (Böheim in Nice 2019, 1).
nost mladih, če jih ta spremlja dlje časa v njihovi Višja stopnja zaposlenosti starejših ne povzro-
aktivni dobi, zelo negativno vplivala na njihove ča nižje stopnje zaposlenosti mlajših pa tudi ne
prejemke pri upokojitvi. Brezposelnost mladih niža njihovih delovnih ur in plač. Namesto tega
dodatno upočasnjuje tudi polnjenje pokojninske je vpliv povečane zaposlenosti starejših na za-
in zdravstvene blagajne. Prav tako pa so mladi poslovanje mladih delavcev v resnici pozitiven.

management 19 (2024) številka 1 7