Page 8 - Management 19 (2024), številka 1

Petranka Davidova in Žiga Čepar | Stari in mladi na trgu dela v sloveniji

Ni mogoče najti dokazov, da bi starejši delavci socialne in psihološke. Ne glede na to, da so mladi
s trga dela izrinjali mlajše delavce (Jin 2017, 20; in stari na trgu dela med manj zaželenimi skupi-
Sedensky b. l.). Večinoma se zaposlovanje mla- nami, pa imajo vendarle tudi številne prednosti,
dih giblje v isti smeri kot zaposlovanje starej- ki jih nudijo podjetjem. Za mlade je značilno, da
ših (slika 2 in slika 3), kar kaže, da se mlajši in so polni svežega znanja in relativno prilagodljivi,
starejši delavci na trgu dela dopolnjujejo, ne pa starejši ljudje pa posedujejo bogastvo izkušnjam
izključujejo. Delodajalci pa so dejansko celo bolj in podjetju naklonjenih vrednot.
naklonjeni zaposlovanju mlade delovne sile kot
starejše, saj starejši pogosteje vzamejo bolniško Pripomba 3
odsotnost, so večji strošek za podjetje in do neke Za izboljšanje položaja teh dveh ranljivih skupin
mere zmanjšujejo konkurenčnost podjetja (Bac- brezposelnih na trgu dela Slovenija s pomočjo
kaitis 2023). Evropske unije izvaja kar nekaj aktivnih politik
Nekatere interesne skupine populistično tr- zaposlovanja ter ukrepov. Eden izmed progra-
dijo, da hitrejše upokojevanje starih pomeni več mov, ki v Sloveniji poteka že dlje časa in je na-
možnosti za zaposlitev mladih. To se morda lahko menjen mladim, je Jamstvo za mlade. Država s
zgodi, če so starejši in mlajši delavci nadomestki. sprejetjem ukrepov Jamstva za mlade sledi cilju,
Današnje aktivne politike zaposlovanja pa so da se mladim v štirih mesecih od prijave v evi-
usmerjene v povečevanje zaposlenosti starejših denco brezposelnih omogoči zaposlitev, nadalj-
z namenom, da bi se zoperstavili gospodarskim nje izobraževanje, vajeništvo, pripravništvo oz.
posledicam staranja prebivalstva. Spodbujanje usposabljanje na delovnem mestu ali vključitev
poznejše upokojitve zato nima negativnih vpli- v druga usposabljanja (Urad Republike Sloveni-
vov na zaposlovanje mladih, ampak prej naspro- je za mladino b. l.). Program Jamstvo za mlade
tno (Kalwij, Kapteyn in Vos 2010, 341). omogoča nemoten prehod med izobraževanjem
Alyssa F. Jasmin in Amanina A. Rahman in zaposlitvijo, podpira vključevanje na trg dela
(2021) trdita, da naj bi staranje prebivalstva po in mladim zagotavlja, da nihče od njih ne bo za-
vsem svetu in zmanjšan delež aktivnega prebi- postavljen. Prav tako država finančno podpira de-
valstva na trgu dela negativno vplivala na rast lodajalce, ki za nedoločen čas zaposlujejo mlade
BDP držav v prihodnjih desetletjih. Povečevanje do 29. leta (Zavod Republike Slovenije za zapo-
deleža starejšega prebivalstva, ki se upokojuje, slovanje b. l.a). V povezavi s starejšimi je država
povzroča praznjenje pokojninskih skladov. Po- sprejela ukrepe, s katerimi je starejšim delavcem,
daljševanje delovne dobe starejših in zaposlo- ki so upravičeni do pokojnine, a se odločijo za po-
vanje starejših pa pozitivno vplivata na blaginjo daljšanje delovne dobe, ponudila možnost preje-
starejših, na gospodarsko aktivnost ter družbo manja 40 % pokojnine v času trajanja delovnega
kot celoto. razmerja (Zavod za pokojninsko in invalidsko za-
varovanje Slovenije b. l.). To pa je le del ukrepov,
Ključne ugotovitve ter predlogi ki jih Slovenija izvaja za mlade in stare prebivalce
za dvig zaposlenosti mladih in starih z namenom povečevanja ter podaljševanja njiho-
Brezposelnost je problem, s katerim se sooča vsa- ve delovne aktivnosti.
ko gospodarstvo. Ko gospodarska aktivnost raste, Na podlagi pregleda nekaterih osnovnih stati-
se brezposelnost zmanjšuje, in obratno, ko gospo- stičnih podatkov trga dela v obdobju 2008–2021
darska aktivnost upada, se brezposelnost pove- ter na podlagi pregleda dosedanjih raziskav lahko
čuje. Med starostnimi skupinami na trgu dela sta ugotovimo sledeče.
najranljivejši mlada in stara delovna sila. Ko je go- Slovenija v vsej svoji zgodovini še nikoli ni
spodarstvo v krizi, ti izgubijo delo med prvimi, še imela nižje stopnje brezposelnosti, kot jo ima v
posebej mladi, stari pa so tisti, ki delo še posebej zadnjih letih. Deloma je to posledica večjega pov-
težko ponovno najdejo. Vzroki za brezposelnost praševanja po delu, ki je pogojeno z okrepljeno
mladih in starih se v nekaterih primerih nekoliko gospodarsko aktivnostjo, deloma pa tudi posle-
razlikujejo. Mladi so pogosto brezposelni, ker ni- dica zmanjševanja ponudbe, ki pa je pogojena z
majo dovolj delovnih izkušenj na trgu dela, razlo- demografskimi procesi ter nekaterimi spremem-
gi za brezposelnost starih pa so povezani z zmanj- bami v družbi. V zadnjih desetletjih smo ne samo
šano produktivnostjo, s težjim prilagajanjem, v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropi priča izred-
težavami pri upravljanju tehnologije in z digitali- no nizki stopnji rodnosti prebivalstva, kar pri-
zacijo. Posledice, ki jih imajo zaradi brezposelno- speva k manjšemu številu mlade populacije. Po
sti tako mladi kakor tudi stari, pa so ekonomske, drugi strani pa se življenjska doba prebivalstva

8 management 19 (2024) številka 1