Page 52 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 52
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 52na katere je potrebno poiskati odgovore, posta-tavljanje ustreznih prilagoditev, pomoči in pod-
ja bolj ustvarjalen, ker spodbuja izkustveno uče- pore v procesu izvajanja vzgoje in izobraževanja,
hereditatinje, kjer je manj enoznačnih odgovorov in je zato lahko po področjih primanjkljajev, ovir in mo-
pomembno tudi preizkušanje, kritična refleksi- tenj izpostavimo devet skupin oseb s posebnimi
ja, evalvacija. Udeleženci so izzvani, da se v uč- potrebami in sicer: osebe z motnjami v dušev-
no-vzgojni proces vključijo celostno – z vsemi nem razvoju, osebe s slepoto, slabovidnostjo ali
čuti in aktivno soudeležbo. To povečuje motiva- okvaro vidne funkcije, osebe z gluhoto, nagluš-
cijo in učno učinkovitost. S projektom »Arheo- nostjo ali okvaro funkcije sluha, osebe z govor-
logija za vse« želimo doseči prav to – spodbuditi, no-jezikovnimi motnjami, osebe z motorično ali
da arheološka dediščina Arheološkega parka Si- gibalno oviranostjo, osebe z dolgotrajno ali kro-
monov zaliv zaživi v čim večji raznolikosti, ki bi nično boleznijo, osebe z motnjami v čustvovanju
obiskovalcem omogočila pestro izbiro doživetij in vedenju, osebe s primanjkljaji na posameznih
glede na njihove potrebe, želje, interese in zmož- področjih učenja in osebe z motnjami avtistič-
nosti. Prepričani smo, da bo razmislek o specifič- nega spektra. Poznavanje ključnih značilnosti
nih potrebah, ki jih imajo nekatere skupine oseb, posameznih skupin, ki se lahko kažejo kot po-
omogočil večjo dostopnost marsikomu, ki zaradi sebnosti na področju zaznavanja, komunikacije,
začasnih ali na novo porajajočih se težav2 sicer ne mobilnosti, razumevanja ali še kakšnih drugih
bi mogel vzpostaviti kakovostne komunikacije s omejitev v funkcioniranju, pripomore k odstra-
sporočilnostjo preteklosti. Še več pa bo gotovo njevanju ovir in zagotavljanju dodatnih mož-
takih, ki jim bodo nekateri pristopi k spoznava- nosti za njihovo aktivno vključevanje na različna
nju arheološke dediščine predstavljali privlačen področja družbenega življenja, tudi v vlogi obi-
in zanimiv izziv. skovalcev kulturnih in naravnih znamenitosti.
Kdo so osebe s posebnimi V nadaljevanju bomo predstavili zgolj najiz-
potrebami razitejše značilnosti in potrebe posameznih sku-
pin oseb s posebnimi potrebami z namenom, da
Prav vsi smo unikatne, edinstvene osebe, ki smo bi seznanjenost z njimi bila izhodišče za poveče-
na nekaterih področjih bolj, na nekaterih manj vanje dostopnosti in doživetja kulturne in narav-
zmožni. Prav ta raznolikost družbi daje pestrost, ne dediščine osebam s posebnimi potrebami.4
ki jo po eni strani dela zanimivo, po drugi pa so- Širše gledano pa smo prepričani, da bodo pred-
odvisno, saj nekatere skupine ljudi, ki imajo raz- stavljale prilagoditve dvig kakovosti za vse obi-
lične ovire, primanjkljaje oz. motnje, pri svojem skovalce Arheološkega parka Simonov zaliv, ki je
razvoju in vključevanju v družbeno okolje pot- namenjen tudi različnim starostnim skupinam
rebujejo posebno pozornost in skrb. Skrb za in- obiskovalcev od otrok, do družin z različno sta-
kluzivnost in socialno kohezijo, v kateri se omo- rimi člani in starejših obiskovalcev.
goča čim bolj kakovostno življenje vseh članov,
mora sodobni družbi predstavljati eno največjih V Arheološkem parku Simonov zaliv najprej
vrednot. predlagamo označitev prilagoditev za posame-
zne skupine posebnih potreb ob samem v hodu v
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebni- park, informacija o prilagoditvah in morebitnih
mi potrebami,3 ki je v Sloveniji podlaga za zago- ovirah pa bi obiskovalcem morala biti dostopna
tudi na spletni strani.
2 Tu mislimo na ljudi, ki so trenutno in za krajši čas ovirani zaradi raz-
ličnih poškodb ali bolezni, na nosečnice in mamice z otroki v vozič- 4 Pri opisovanju ključnih značilnosti in potreb posameznih skupin
kih, na družine z več otroki, ki so lahko različnih starosti, na ljudi, ki oseb s posebnimi potrebami smo pretežno izhajali iz naslednjih vi-
jim začenjajo pešati vid, sluh, motorično-gibalne spretnosti, ki imajo rov: Čas idr., Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagoje-
težave s spominom in z dolgotrajnejšim vzdrževanjem pozornosti, nim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s poseb-
na starejše, ki potrebujejo nekoliko počasnejši tempo z več počitki. nimi potrebami; Kavkler idr., Navodila za izobraževalne programe
s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za de-
3 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list RS, vetletno osnovno šolo; Lipec idr., Dostopen muzej: smernice za
št. 03/2013. dobro prakso; Vovk-Ornik, ur., Kriteriji za opredelitev vrste in stop-
nje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami.
ja bolj ustvarjalen, ker spodbuja izkustveno uče- pore v procesu izvajanja vzgoje in izobraževanja,
hereditatinje, kjer je manj enoznačnih odgovorov in je zato lahko po področjih primanjkljajev, ovir in mo-
pomembno tudi preizkušanje, kritična refleksi- tenj izpostavimo devet skupin oseb s posebnimi
ja, evalvacija. Udeleženci so izzvani, da se v uč- potrebami in sicer: osebe z motnjami v dušev-
no-vzgojni proces vključijo celostno – z vsemi nem razvoju, osebe s slepoto, slabovidnostjo ali
čuti in aktivno soudeležbo. To povečuje motiva- okvaro vidne funkcije, osebe z gluhoto, nagluš-
cijo in učno učinkovitost. S projektom »Arheo- nostjo ali okvaro funkcije sluha, osebe z govor-
logija za vse« želimo doseči prav to – spodbuditi, no-jezikovnimi motnjami, osebe z motorično ali
da arheološka dediščina Arheološkega parka Si- gibalno oviranostjo, osebe z dolgotrajno ali kro-
monov zaliv zaživi v čim večji raznolikosti, ki bi nično boleznijo, osebe z motnjami v čustvovanju
obiskovalcem omogočila pestro izbiro doživetij in vedenju, osebe s primanjkljaji na posameznih
glede na njihove potrebe, želje, interese in zmož- področjih učenja in osebe z motnjami avtistič-
nosti. Prepričani smo, da bo razmislek o specifič- nega spektra. Poznavanje ključnih značilnosti
nih potrebah, ki jih imajo nekatere skupine oseb, posameznih skupin, ki se lahko kažejo kot po-
omogočil večjo dostopnost marsikomu, ki zaradi sebnosti na področju zaznavanja, komunikacije,
začasnih ali na novo porajajočih se težav2 sicer ne mobilnosti, razumevanja ali še kakšnih drugih
bi mogel vzpostaviti kakovostne komunikacije s omejitev v funkcioniranju, pripomore k odstra-
sporočilnostjo preteklosti. Še več pa bo gotovo njevanju ovir in zagotavljanju dodatnih mož-
takih, ki jim bodo nekateri pristopi k spoznava- nosti za njihovo aktivno vključevanje na različna
nju arheološke dediščine predstavljali privlačen področja družbenega življenja, tudi v vlogi obi-
in zanimiv izziv. skovalcev kulturnih in naravnih znamenitosti.
Kdo so osebe s posebnimi V nadaljevanju bomo predstavili zgolj najiz-
potrebami razitejše značilnosti in potrebe posameznih sku-
pin oseb s posebnimi potrebami z namenom, da
Prav vsi smo unikatne, edinstvene osebe, ki smo bi seznanjenost z njimi bila izhodišče za poveče-
na nekaterih področjih bolj, na nekaterih manj vanje dostopnosti in doživetja kulturne in narav-
zmožni. Prav ta raznolikost družbi daje pestrost, ne dediščine osebam s posebnimi potrebami.4
ki jo po eni strani dela zanimivo, po drugi pa so- Širše gledano pa smo prepričani, da bodo pred-
odvisno, saj nekatere skupine ljudi, ki imajo raz- stavljale prilagoditve dvig kakovosti za vse obi-
lične ovire, primanjkljaje oz. motnje, pri svojem skovalce Arheološkega parka Simonov zaliv, ki je
razvoju in vključevanju v družbeno okolje pot- namenjen tudi različnim starostnim skupinam
rebujejo posebno pozornost in skrb. Skrb za in- obiskovalcev od otrok, do družin z različno sta-
kluzivnost in socialno kohezijo, v kateri se omo- rimi člani in starejših obiskovalcev.
goča čim bolj kakovostno življenje vseh članov,
mora sodobni družbi predstavljati eno največjih V Arheološkem parku Simonov zaliv najprej
vrednot. predlagamo označitev prilagoditev za posame-
zne skupine posebnih potreb ob samem v hodu v
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebni- park, informacija o prilagoditvah in morebitnih
mi potrebami,3 ki je v Sloveniji podlaga za zago- ovirah pa bi obiskovalcem morala biti dostopna
tudi na spletni strani.
2 Tu mislimo na ljudi, ki so trenutno in za krajši čas ovirani zaradi raz-
ličnih poškodb ali bolezni, na nosečnice in mamice z otroki v vozič- 4 Pri opisovanju ključnih značilnosti in potreb posameznih skupin
kih, na družine z več otroki, ki so lahko različnih starosti, na ljudi, ki oseb s posebnimi potrebami smo pretežno izhajali iz naslednjih vi-
jim začenjajo pešati vid, sluh, motorično-gibalne spretnosti, ki imajo rov: Čas idr., Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagoje-
težave s spominom in z dolgotrajnejšim vzdrževanjem pozornosti, nim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s poseb-
na starejše, ki potrebujejo nekoliko počasnejši tempo z več počitki. nimi potrebami; Kavkler idr., Navodila za izobraževalne programe
s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za de-
3 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list RS, vetletno osnovno šolo; Lipec idr., Dostopen muzej: smernice za
št. 03/2013. dobro prakso; Vovk-Ornik, ur., Kriteriji za opredelitev vrste in stop-
nje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami.
