Page 10 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 10
dia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 10v okviru Oddelka za uporabno jezikoslovje. OdDrugi prispevek je usmerjen v uporabno je-
takrat je minilo desetletje in iz tedaj peščice te- zikoslovje in se ukvarja s pisano italijanščino, ki
hereditatimeljnih predmetov, se je preko katedre za itali-jo na narodnostno mešanem okolju uporabljajo
janski jezik ustanovil samostojni Oddelek za Ita- študenti, katerih materni jezik je slovenščina.
lijanistiko, ki se je v obdobju svojega delovanja
kadrovsko okrepil ter uspešno deloval na peda- V prispevku z naslovom »Slovenska« itali-
goškem, znanstvenem in strokovnem področju. janščina avtorica Helena Bažec predstavi kvali-
Ob tej mladi, pa vendar pomembni obletnici, tativno in kvantitativno analizo najpogostejših
smo se želeli posvetiti italijanskim jeziku, kultu- napak, ki jih študenti prvega letnika na Oddel-
ri in književnosti, zato se je zdela objava temat- ku za italijanistiko Fakultete za humanistične
ske številke pri fakultetni reviji edina prava odlo- študije delajo pri spontanem pisnem izražanju v
čitev. Zaradi obsežne teme in veliko odziva, smo italijanščini. Avtorica skuša na podlagi teh pri-
se nekoliko odmaknili od prvotne vsebinske za- merov dokazati, da so razlike med slovenskim in
snove in odločili, da prispevki izidejo v dveh lo- italijanskim jezikovnim sistemom povod za ve-
čenih številkah. Prva, ki jo imate pred sabo, bo liko število napak, ki so z vidika svojega izvora
posvečena jezikoslovno-pedagoškemu vidiku, vezane na negativni transfer. Takih je kar polo-
druga pa bo namenjena književnosti. Raziskave, vica od vseh oblikoslovno-skladenjskih napak,
ki so objavljene v tej številki revije, so torej jezi- dobra tretjina pomenskih, minimalni delež pra-
kovno-didaktične narave in se ukvarjajo s preu- vopisnih in vse so predvidljive, kar pomeni, da bi
čevanjem italijanskega jezika z vidika različnih se jim lahko izognili. Izsledke analize je avtorica
jezikovnih ravni. v sklepnem delu primerjala z drugimi podobni-
mi raziskavami in s pomočjo skupnih točk doka-
Začeli bomo ravno v Slovenski Istri, kjer zala, da veliko napak izhaja ravno iz razlik med
se italijanščina poučuje od vedno. V prvem pri- obravnavanima jezikoma in da se le-te ponavljajo
spevku z naslovom Poučevanje in učenje italijan- na vseh stopnjah učenja italijanščine.
ščine na narodnostno mešanem območju Sloven-
ske Istre avtorici Metka Malčič in Nives Zudič Nadalje se v prispevku naslovljenem Besedni
Antonič analizirata vlogo Univerze na Primor- red kot primer italijanske interference v slovenšči-
skem kot institucije, ki v edinstvenem okolju za- ni Južne Primorske Anja Zorman ukvarja s poja-
gotavlja ustrezno izobraževanje bodočih učite- vom interference med jeziki v stiku. V prispevku
ljev, skrbi za vseživljenjsko učenje že zaposlenih, je predstavljeno prevzemanje italijanskega bese-
krepi sodelovanje ne le med šolami s slovenskim dnega reda v stilno nezaznamovanem odvisnem
in z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in stavku v slovenščino kot primer italijanske inter-
Italiji, temveč tudi med drugimi inštitucijami, ki ference v slovenščini Južne Primorske. Analizi-
delujejo na področju poučevanja, zaščite in pro- rani korpus obsega govorjena in pisna besedila,
mocije manjšinskega jezika. Namen prispevka je ki po funkciji spadajo v praktično sporazumeval-
prikazati najpomembnejše projekte, ki so se iz- no zvrst. Analiza korpusa je pokazala na močan
vajali pod okriljem univerze; njihov namen je iz- vpliv italijanskega besednega reda na zapored-
polnjevati eno od svojih bistvenih poslanstev, in je stavčnih členov pri govorcih z Obale, pri če-
sicer začenši s spremembami, ki izhajajo iz lokal- mer gre tendenca v glavnem v smeri skladenjske-
nega okolja, najti nove strategije in načine za re- ga poenostavljanja.
ševanje nastalih potreb. V ta namen sta avtorici
predstavili najpomembnejše izsledke nekaterih Sledi predstavitev italijanščine iz hrvaškega
raziskav in izbor primerov dobrih praks, ki lah- dela Istre, natančneje iz Pulja, kjer je tudi dvo-
ko pomagajo pri vpeljevanju pedagoških pristo- jezično območje globoko zaznamovano z zgodo-
pov za izvajanje obstoječega modela poučevanja vinsko prisotno italijansko skupnostjo. Prispe-
na vseh stopnjah izobraževanja. vek z naslovom Learners of Italian as L2 and the
Awareness of the Cultural Connotation of Words
je spisala Rita Scotti Jurić, v njem pa obravnava
takrat je minilo desetletje in iz tedaj peščice te- zikoslovje in se ukvarja s pisano italijanščino, ki
hereditatimeljnih predmetov, se je preko katedre za itali-jo na narodnostno mešanem okolju uporabljajo
janski jezik ustanovil samostojni Oddelek za Ita- študenti, katerih materni jezik je slovenščina.
lijanistiko, ki se je v obdobju svojega delovanja
kadrovsko okrepil ter uspešno deloval na peda- V prispevku z naslovom »Slovenska« itali-
goškem, znanstvenem in strokovnem področju. janščina avtorica Helena Bažec predstavi kvali-
Ob tej mladi, pa vendar pomembni obletnici, tativno in kvantitativno analizo najpogostejših
smo se želeli posvetiti italijanskim jeziku, kultu- napak, ki jih študenti prvega letnika na Oddel-
ri in književnosti, zato se je zdela objava temat- ku za italijanistiko Fakultete za humanistične
ske številke pri fakultetni reviji edina prava odlo- študije delajo pri spontanem pisnem izražanju v
čitev. Zaradi obsežne teme in veliko odziva, smo italijanščini. Avtorica skuša na podlagi teh pri-
se nekoliko odmaknili od prvotne vsebinske za- merov dokazati, da so razlike med slovenskim in
snove in odločili, da prispevki izidejo v dveh lo- italijanskim jezikovnim sistemom povod za ve-
čenih številkah. Prva, ki jo imate pred sabo, bo liko število napak, ki so z vidika svojega izvora
posvečena jezikoslovno-pedagoškemu vidiku, vezane na negativni transfer. Takih je kar polo-
druga pa bo namenjena književnosti. Raziskave, vica od vseh oblikoslovno-skladenjskih napak,
ki so objavljene v tej številki revije, so torej jezi- dobra tretjina pomenskih, minimalni delež pra-
kovno-didaktične narave in se ukvarjajo s preu- vopisnih in vse so predvidljive, kar pomeni, da bi
čevanjem italijanskega jezika z vidika različnih se jim lahko izognili. Izsledke analize je avtorica
jezikovnih ravni. v sklepnem delu primerjala z drugimi podobni-
mi raziskavami in s pomočjo skupnih točk doka-
Začeli bomo ravno v Slovenski Istri, kjer zala, da veliko napak izhaja ravno iz razlik med
se italijanščina poučuje od vedno. V prvem pri- obravnavanima jezikoma in da se le-te ponavljajo
spevku z naslovom Poučevanje in učenje italijan- na vseh stopnjah učenja italijanščine.
ščine na narodnostno mešanem območju Sloven-
ske Istre avtorici Metka Malčič in Nives Zudič Nadalje se v prispevku naslovljenem Besedni
Antonič analizirata vlogo Univerze na Primor- red kot primer italijanske interference v slovenšči-
skem kot institucije, ki v edinstvenem okolju za- ni Južne Primorske Anja Zorman ukvarja s poja-
gotavlja ustrezno izobraževanje bodočih učite- vom interference med jeziki v stiku. V prispevku
ljev, skrbi za vseživljenjsko učenje že zaposlenih, je predstavljeno prevzemanje italijanskega bese-
krepi sodelovanje ne le med šolami s slovenskim dnega reda v stilno nezaznamovanem odvisnem
in z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in stavku v slovenščino kot primer italijanske inter-
Italiji, temveč tudi med drugimi inštitucijami, ki ference v slovenščini Južne Primorske. Analizi-
delujejo na področju poučevanja, zaščite in pro- rani korpus obsega govorjena in pisna besedila,
mocije manjšinskega jezika. Namen prispevka je ki po funkciji spadajo v praktično sporazumeval-
prikazati najpomembnejše projekte, ki so se iz- no zvrst. Analiza korpusa je pokazala na močan
vajali pod okriljem univerze; njihov namen je iz- vpliv italijanskega besednega reda na zapored-
polnjevati eno od svojih bistvenih poslanstev, in je stavčnih členov pri govorcih z Obale, pri če-
sicer začenši s spremembami, ki izhajajo iz lokal- mer gre tendenca v glavnem v smeri skladenjske-
nega okolja, najti nove strategije in načine za re- ga poenostavljanja.
ševanje nastalih potreb. V ta namen sta avtorici
predstavili najpomembnejše izsledke nekaterih Sledi predstavitev italijanščine iz hrvaškega
raziskav in izbor primerov dobrih praks, ki lah- dela Istre, natančneje iz Pulja, kjer je tudi dvo-
ko pomagajo pri vpeljevanju pedagoških pristo- jezično območje globoko zaznamovano z zgodo-
pov za izvajanje obstoječega modela poučevanja vinsko prisotno italijansko skupnostjo. Prispe-
na vseh stopnjah izobraževanja. vek z naslovom Learners of Italian as L2 and the
Awareness of the Cultural Connotation of Words
je spisala Rita Scotti Jurić, v njem pa obravnava
