Page 11 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 11
ia universitatisusvajanje konotativnega pomena besed na dvo- ski čas passato remoto in študijo o tem, kako so
uvodnik 11 jezičnih območjih. Osnovna avtoričina predpo- številne nepravilne oblike glagolov predstavlje-
stavka predvideva, da naj bi ta vrsta pomena, ki ne v različnih publikacijah, ki so izšle v Italiji in
je kulturno pogojen, samoumevna pri tisti sku- primerjava z dejansko rabo sodobnih govorcev.
pini učencev predmetne stopnje osnovne šole Zanimivi so zaključki, saj statistična analiza na
in dijakov srednjih šol, ki imajo možnost stika z podlagi korpusov pisane italijanščine kaže, da se
italijanskim jezikom in kulturo na dosegu roke. nekateri glagoli v praksi rabijo pretežno z nepra-
Poglavitni namen raziskave je ugotoviti, kje se vilno, drugi pa s pravilno spregatveno obliko. V
ciljna skupina srečuje z elementi italijanske kul- jezikovnih priročnikih pa so navedene vse obli-
ture in katere besede oz. fraze so najpogosteje ke po vrsti ne da bi bilo kje pojasnjeno, ali gre za
uporabljane in jih posledično asociirajo z itali- občo ali omejeno rabo.
jansko kulturo. Iz odgovorov na ta vprašanja je
možno razbrati podatek o tem, koliko je učinko- Izsledki vseh predstavljenih raziskav kaže-
vito poučevanje italijanščine kot drugega jezika jo na veliko mero vplivov med jeziki in na živo
v Istri in kakšno stopnjo leksikalne kompetence naravo jezika, zaradi katere se spreminja in prila-
imajo sodelujoči pri prepoznavanju konotativne- gaja novim zgodovinskim in političnim okoliš-
ga pomena. činam. Nekatere jezikovne značilnosti doživljajo
spremembe, rojevajo se nove strukture in bese-
Nadalje se pomaknemo vzdolž jadranske de, spet druge postanejo zastarele, se umaknejo
obale, natančneje v Zadar. V članku z naslovom iz aktivne rabe in tonejo v pozabo. Ravno pre-
Cross-influence between Language and Cultu- učevanje teh pojavov pripomore ne samo k pro-
re: Pause Structure as Proof of Cultural Differen- mociji jezikov, temveč tudi k njihovi ohranitvi,
ce in the Same Language avtorici Irena Marković zato upamo, da bo pričujoča številka revije pri-
in Ivana Škevin predstavita raziskavo o različ- spevala k doseganju tega cilja.
nih strukturah za premore, ki se jih poslužujemo
v spontanem govoru in se sprašujeta kateri del Nazadnje bi se zahvalili avtorjem prispev-
izvajanja je odvisen od jezika in kateri od kultu- kov, da so za objavo svojih raziskav izbrali to re-
re. Predstavljena raziskava temelji na posnetkih vijo. Bralcu pa želimo, da najde zanimive teme za
spontanih hrvaških govorcev iz dveh različnih svoje področje delovanja ter spodbudo k nadalj-
regij (Istra in Dalmacija). Obe skupini naj bi njem strokovnem in znanstvenem delu.
imeli podobno jezikovno, zgodovinsko in kul-
turno ozadje z minimalno stopnjo odstopanja.
Analiza uporabe premora v spontanem govoru
je dokazala, da na strukturne ravni vpliva jezik,
medtem ko razlike v strukturi premora ni mogo-
če razložiti z jezikovnimi spremembami, temveč
le z regionalnimi in kulturnimi razlikami. Re-
zultati analize govornih posnetkov hrvaških go-
vorcev so bili primerjani z rezultati tretje skupi-
ne – italijanskih govorcev iz Istre, ki so privedli
do presenetljivih zaključkov.
Tematski sklop se zaključuje z matično do-
movino, torej z italijanščino v Italiji. V prispevku
Forme verbali alternative (regolari e irregolari)
del passato remoto Daniel Słapek predstavi eno
izmed glagolskih paradigem bogatega spregatve-
nega sistema italijanskega glagola. Gre za glagol-
uvodnik 11 jezičnih območjih. Osnovna avtoričina predpo- številne nepravilne oblike glagolov predstavlje-
stavka predvideva, da naj bi ta vrsta pomena, ki ne v različnih publikacijah, ki so izšle v Italiji in
je kulturno pogojen, samoumevna pri tisti sku- primerjava z dejansko rabo sodobnih govorcev.
pini učencev predmetne stopnje osnovne šole Zanimivi so zaključki, saj statistična analiza na
in dijakov srednjih šol, ki imajo možnost stika z podlagi korpusov pisane italijanščine kaže, da se
italijanskim jezikom in kulturo na dosegu roke. nekateri glagoli v praksi rabijo pretežno z nepra-
Poglavitni namen raziskave je ugotoviti, kje se vilno, drugi pa s pravilno spregatveno obliko. V
ciljna skupina srečuje z elementi italijanske kul- jezikovnih priročnikih pa so navedene vse obli-
ture in katere besede oz. fraze so najpogosteje ke po vrsti ne da bi bilo kje pojasnjeno, ali gre za
uporabljane in jih posledično asociirajo z itali- občo ali omejeno rabo.
jansko kulturo. Iz odgovorov na ta vprašanja je
možno razbrati podatek o tem, koliko je učinko- Izsledki vseh predstavljenih raziskav kaže-
vito poučevanje italijanščine kot drugega jezika jo na veliko mero vplivov med jeziki in na živo
v Istri in kakšno stopnjo leksikalne kompetence naravo jezika, zaradi katere se spreminja in prila-
imajo sodelujoči pri prepoznavanju konotativne- gaja novim zgodovinskim in političnim okoliš-
ga pomena. činam. Nekatere jezikovne značilnosti doživljajo
spremembe, rojevajo se nove strukture in bese-
Nadalje se pomaknemo vzdolž jadranske de, spet druge postanejo zastarele, se umaknejo
obale, natančneje v Zadar. V članku z naslovom iz aktivne rabe in tonejo v pozabo. Ravno pre-
Cross-influence between Language and Cultu- učevanje teh pojavov pripomore ne samo k pro-
re: Pause Structure as Proof of Cultural Differen- mociji jezikov, temveč tudi k njihovi ohranitvi,
ce in the Same Language avtorici Irena Marković zato upamo, da bo pričujoča številka revije pri-
in Ivana Škevin predstavita raziskavo o različ- spevala k doseganju tega cilja.
nih strukturah za premore, ki se jih poslužujemo
v spontanem govoru in se sprašujeta kateri del Nazadnje bi se zahvalili avtorjem prispev-
izvajanja je odvisen od jezika in kateri od kultu- kov, da so za objavo svojih raziskav izbrali to re-
re. Predstavljena raziskava temelji na posnetkih vijo. Bralcu pa želimo, da najde zanimive teme za
spontanih hrvaških govorcev iz dveh različnih svoje področje delovanja ter spodbudo k nadalj-
regij (Istra in Dalmacija). Obe skupini naj bi njem strokovnem in znanstvenem delu.
imeli podobno jezikovno, zgodovinsko in kul-
turno ozadje z minimalno stopnjo odstopanja.
Analiza uporabe premora v spontanem govoru
je dokazala, da na strukturne ravni vpliva jezik,
medtem ko razlike v strukturi premora ni mogo-
če razložiti z jezikovnimi spremembami, temveč
le z regionalnimi in kulturnimi razlikami. Re-
zultati analize govornih posnetkov hrvaških go-
vorcev so bili primerjani z rezultati tretje skupi-
ne – italijanskih govorcev iz Istre, ki so privedli
do presenetljivih zaključkov.
Tematski sklop se zaključuje z matično do-
movino, torej z italijanščino v Italiji. V prispevku
Forme verbali alternative (regolari e irregolari)
del passato remoto Daniel Słapek predstavi eno
izmed glagolskih paradigem bogatega spregatve-
nega sistema italijanskega glagola. Gre za glagol-
