Page 49 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 49
ia universitatisBesedni red kot primer italijanske interference
49 v južnoprimorski slovenščini
Anja Zorman
Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem
anja.zorman@fhs.upr.si
V prispevku je predstavljeno prevzemanje italijanskega besednega reda v stilno nezaznamovanem
odvisnem stavku v slovenščino kot primer italijanske interference v južnoprimorski slovenščini.
Analizirani korpus obsega govorjena in pisna besedila, ki po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno
zvrst. Rezultati analize kažejo na močan vpliv italijanskega besednega reda na zaporedje stavčnih
členov pri govorcih južnoprimorske regije, pri čemer gre tendenca v glavnem v smeri skladenjskega
poenostavljanja.
Ključne besede: interferenca, jeziki v stiku, protistavna analiza, besedni red, slovenščina, italijanščina.
Nel presente contributo viene presentato il transfer dell'ordine dei costituenti nella frase dipendente
stilisticamente non marcata come esempio di interferenza dall'italiano allo sloveno del Litorale. Il
corpus analizzato comprende sia enunciati orali che scritti, appartenenti al registro mediamente formale
o informale. Dall'analisi del corpus emerge una forte influenza dell’ordine dei costituenti in italiano sul
loro ordine nello sloveno del Litorale con una tendenza alla semplificazione sintattica.
Parole chiave: interferenza, lingue in contatto, analisi contrastiva, ordine dei costituenti, sloveno, italiano.
Termin interferenca je v poznih šestdese- sociolingvistiki se termin interferenca še vedno
tih letih prejšnjega stoletja vpeljal We- uporablja kot nevtralen izraz za odstopanja od
inreich (1968), pri čemer je posamezni- jezikovne norme in rabe, ki se pojavljajo v dvoje-
kova nesposobnost popolnega ločevanja jezikov zičnih oziroma večjezičnih govorcih kot rezultat
med dvojezičnimi govorci predstavljala 'napa- stika med jezikoma oziroma med jeziki in njiho-
ko' oziroma 'neuspeh'. Zaradi negativne konota- vega medsebojnega vplivanja.
cije se je kasneje predvsem v teoriji učenja dru-
gih jezikov namesto termina interferenca začel Pojav interference med jeziki je torej stal-
pojavljati termin transfer, v zgodnjih sedemde- nica med jeziki v stiku na dvojezičnih ali več-
setih se je pojavil koncept interjezika1 kot oseb- jezičnih območjih ter med jeziki v stiku zaradi
nega, nestalnega in fleksibilnega jezikovnega sis- ekonomskih, političnih ali demografskih dejav-
tema, ki ga gradi posameznik, ki se uči drugega nikov.2 S pojavom informacijsko-komunikacij-
jezika. S tem se pogled na posameznikovo spo-
razumevalno zmožnost v drugem jeziku prestavi 2 Poleg interference so na omenjenih območjih prisotni še drugi po-
iz izkrivljene različice ciljnega jezika na s pravili javi, ki izhajajo iz stikanja jezikov in kultur, npr. jezikovno prekla-
urejen sistem sporazumevanja. V jezikoslovju in pljanje (it. commutazione del codice, an. code-switching) (Kje je
tvoj zaino?, Vado in banca a pagare una pložnica), ki se pogosto po-
1 Larry Selinker, “Interlanguage,” International Review of Applied javlja v kombinaciji s kalkom iz drugega jezika (Gremo en giro, La
Linguistics 10, no.3 (1972): 209-231. profesoressa mi ha dato il popravni). Jezikovno preklapljanje lahko
zadeva (1) strukturo besede (One lahko petegolirajo, ki imajo cajt),
(2) strukturo stavka (Kje je tvoj zaino?) ali povedi (È meglio, da ne-
anche ne razmišljaš o tem) (3) strukturo besedila, ki ga sestavlja več
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.4(1)49–58
49 v južnoprimorski slovenščini
Anja Zorman
Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem
anja.zorman@fhs.upr.si
V prispevku je predstavljeno prevzemanje italijanskega besednega reda v stilno nezaznamovanem
odvisnem stavku v slovenščino kot primer italijanske interference v južnoprimorski slovenščini.
Analizirani korpus obsega govorjena in pisna besedila, ki po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno
zvrst. Rezultati analize kažejo na močan vpliv italijanskega besednega reda na zaporedje stavčnih
členov pri govorcih južnoprimorske regije, pri čemer gre tendenca v glavnem v smeri skladenjskega
poenostavljanja.
Ključne besede: interferenca, jeziki v stiku, protistavna analiza, besedni red, slovenščina, italijanščina.
Nel presente contributo viene presentato il transfer dell'ordine dei costituenti nella frase dipendente
stilisticamente non marcata come esempio di interferenza dall'italiano allo sloveno del Litorale. Il
corpus analizzato comprende sia enunciati orali che scritti, appartenenti al registro mediamente formale
o informale. Dall'analisi del corpus emerge una forte influenza dell’ordine dei costituenti in italiano sul
loro ordine nello sloveno del Litorale con una tendenza alla semplificazione sintattica.
Parole chiave: interferenza, lingue in contatto, analisi contrastiva, ordine dei costituenti, sloveno, italiano.
Termin interferenca je v poznih šestdese- sociolingvistiki se termin interferenca še vedno
tih letih prejšnjega stoletja vpeljal We- uporablja kot nevtralen izraz za odstopanja od
inreich (1968), pri čemer je posamezni- jezikovne norme in rabe, ki se pojavljajo v dvoje-
kova nesposobnost popolnega ločevanja jezikov zičnih oziroma večjezičnih govorcih kot rezultat
med dvojezičnimi govorci predstavljala 'napa- stika med jezikoma oziroma med jeziki in njiho-
ko' oziroma 'neuspeh'. Zaradi negativne konota- vega medsebojnega vplivanja.
cije se je kasneje predvsem v teoriji učenja dru-
gih jezikov namesto termina interferenca začel Pojav interference med jeziki je torej stal-
pojavljati termin transfer, v zgodnjih sedemde- nica med jeziki v stiku na dvojezičnih ali več-
setih se je pojavil koncept interjezika1 kot oseb- jezičnih območjih ter med jeziki v stiku zaradi
nega, nestalnega in fleksibilnega jezikovnega sis- ekonomskih, političnih ali demografskih dejav-
tema, ki ga gradi posameznik, ki se uči drugega nikov.2 S pojavom informacijsko-komunikacij-
jezika. S tem se pogled na posameznikovo spo-
razumevalno zmožnost v drugem jeziku prestavi 2 Poleg interference so na omenjenih območjih prisotni še drugi po-
iz izkrivljene različice ciljnega jezika na s pravili javi, ki izhajajo iz stikanja jezikov in kultur, npr. jezikovno prekla-
urejen sistem sporazumevanja. V jezikoslovju in pljanje (it. commutazione del codice, an. code-switching) (Kje je
tvoj zaino?, Vado in banca a pagare una pložnica), ki se pogosto po-
1 Larry Selinker, “Interlanguage,” International Review of Applied javlja v kombinaciji s kalkom iz drugega jezika (Gremo en giro, La
Linguistics 10, no.3 (1972): 209-231. profesoressa mi ha dato il popravni). Jezikovno preklapljanje lahko
zadeva (1) strukturo besede (One lahko petegolirajo, ki imajo cajt),
(2) strukturo stavka (Kje je tvoj zaino?) ali povedi (È meglio, da ne-
anche ne razmišljaš o tem) (3) strukturo besedila, ki ga sestavlja več
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.4(1)49–58
