Page 53 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 53
ia universitatisumeščajo različni stavčni členi, med drugim tudi naslonke, in sicer povratne (18), nepovratne za-
besedni r ed kot pr imer italijanske inter fer ence v južnopr imorski slovenščini 53 osebek (ta ladja, kdo, vsi), kar pa je v italijanščini imenske dajalniške (19) in zaimenske tožilniške
nesprejemljivo (16): oblike (20), sledita jim osebek in povedek.
(16) Našel ga je nekega jutra, ko so se vsi že iz- (22) […] ALI PA SE TA LADJA NE IME-
krcali, v Bostonu, našel ga je v kartonasti ška- NUJE VIRGINIAN IN SPLOH STA
tli. (D 17) OBA NAJVEČJA KRETENA, KAR JIH
JE KDAJ ORALO OCEAN! (D 30)
V slovenščini se osebek lahko umešča tudi
med naklonski izraz in osrednji glagol (17), kar je (23) Pogledala je naokoli, kakor bi upala, da
v italijanščini prav tako nesprejemljivo (18): ji bo kdo povedal, kaj naj stori. (JT 19)
(17) […] nobeden od njih ni bil pričakoval, da (24) Moja mama je govorila, da sta me razte-
lahko tako majcen otrok napravi toliko dre- gnila dva vprežna konja. (JT 15)
ka. (D 20)
Italijanska interferenca v slovenščini
(18) […] nessuno si aspettava che un bambi- pri zaporedju stavčnih členov
no così piccolo potesse fare tutta quella mer- Med jeziki v stiku je pogost pojav interference,
da. (N 21) t.j. prevzemanja jezikovnih prvin, ki so v izvor-
nem jeziku v nasprotju s predpisano normo ozi-
Zaporedje stavčnih členov, ki je predvidlji- roma pragmatično rabo. V nadaljevanju bomo
vo v obeh jezikih, vendar se ne prekriva, se tiče predstavili prevzemanje italijanskega besednega
položaja osebka glede na naslonke16. V italija- reda v stilno nezaznamovanem odvisnem stav-
nščini se naslonke nahajajo med osebkom in po- ku v slovenščino, ki izhaja iz uvodoma predsta-
vedkom, predvidljivo je torej zaporedje: osebek - vljenih kontrastov med jezikoma, in sicer (1) po-
povratne oblike (it. particelle pronominali) in/ ložaja osebka ob nominalnem glagolu, (2) ob
ali nepovratne zaimenske dajalniške oblike (it. sestavljenih glagolskih paradigmah ter (3) polo-
pronome indiretto) in/ali zaimenske tožilniške žaja osebka glede na nekatere naslonke. Anali-
oblike (it. pronome diretto) – povedek (19-21): zirani korpus obsega ustna in pisna besedila, ki
po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno
(19) […] COM’È VERO CHE QUESTA zvrst. Govorci izhajajo iz južnoprimorske regije.
NAVE SI CHIAMA VIRGINIAN E Pri oceni govorčevega izvora smo poleg pozna-
VOI SIETE I DUE PIÙ GRANDI IMBE- vanja govorca oziroma njihove izjave o geograf-
CILLI CHE ABBIANO MAI SOLCA- skem izvoru upoštevali pomenske in oblikoslov-
TO L’OCEANO! (N 31) no-skladenjske značilnosti besedila, ki kažejo na
to, da govorec prihaja z južne Primorske.
(20) Si è guardata intorno come se sperasse
che qualcuno le dicesse cosa fare. (IT 17) Položaj osebka ob nominalnem glagolu
Za slovenščino je v odvisnem stavku z nominal-
(21) Mia madre diceva che due cavalli da nim povedkom značilno zaporedje povedkova
tiro mi avevano stirato. (IT 11) vez – osebek – povedkovo določilo (12-14), med-
tem ko je za italijanščino značilno zaporedje ose-
Iz primerov (22-24) je razvidno, da se ose- bek – povedkova vez – povedkovo določilo (9-
bek nahaja takoj za vezno besedo in torej pred 11). V primerih od (23) do (27) se osebek umešča
naslonkami in povedkom, medtem ko se v slo- pred povedkovo vez, tako v trdilni kot v nikalni
venščini neposredno za vezno besedo nahajajo obliki, in povedkovo določilo, kar je v slovenšči-
ni značilno za govor Obale, in prav gotovo je in-
16 V slovenščini si v odvisnem stavku naslonke sledijo v naslednjem za- terferenca iz italijanščine:
poredju: 1. vezniška beseda, 2. naklonski členek (naj), 3. glagolske
naslonke pomožnika biti, ki se začenjajo s s- oziroma v pogojniku
(bi), 4. povratne oblike, 5. nepovratne zaimenske dajalniške oblike,
6. zaimenske tožilniške oblike, 7. zaimenske tožilniške oblike, 8. gla-
golske naslonke s korenom bo ter naslonka je, 9. nikalni ali kak drug
členek (Toporišič 2000).
besedni r ed kot pr imer italijanske inter fer ence v južnopr imorski slovenščini 53 osebek (ta ladja, kdo, vsi), kar pa je v italijanščini imenske dajalniške (19) in zaimenske tožilniške
nesprejemljivo (16): oblike (20), sledita jim osebek in povedek.
(16) Našel ga je nekega jutra, ko so se vsi že iz- (22) […] ALI PA SE TA LADJA NE IME-
krcali, v Bostonu, našel ga je v kartonasti ška- NUJE VIRGINIAN IN SPLOH STA
tli. (D 17) OBA NAJVEČJA KRETENA, KAR JIH
JE KDAJ ORALO OCEAN! (D 30)
V slovenščini se osebek lahko umešča tudi
med naklonski izraz in osrednji glagol (17), kar je (23) Pogledala je naokoli, kakor bi upala, da
v italijanščini prav tako nesprejemljivo (18): ji bo kdo povedal, kaj naj stori. (JT 19)
(17) […] nobeden od njih ni bil pričakoval, da (24) Moja mama je govorila, da sta me razte-
lahko tako majcen otrok napravi toliko dre- gnila dva vprežna konja. (JT 15)
ka. (D 20)
Italijanska interferenca v slovenščini
(18) […] nessuno si aspettava che un bambi- pri zaporedju stavčnih členov
no così piccolo potesse fare tutta quella mer- Med jeziki v stiku je pogost pojav interference,
da. (N 21) t.j. prevzemanja jezikovnih prvin, ki so v izvor-
nem jeziku v nasprotju s predpisano normo ozi-
Zaporedje stavčnih členov, ki je predvidlji- roma pragmatično rabo. V nadaljevanju bomo
vo v obeh jezikih, vendar se ne prekriva, se tiče predstavili prevzemanje italijanskega besednega
položaja osebka glede na naslonke16. V italija- reda v stilno nezaznamovanem odvisnem stav-
nščini se naslonke nahajajo med osebkom in po- ku v slovenščino, ki izhaja iz uvodoma predsta-
vedkom, predvidljivo je torej zaporedje: osebek - vljenih kontrastov med jezikoma, in sicer (1) po-
povratne oblike (it. particelle pronominali) in/ ložaja osebka ob nominalnem glagolu, (2) ob
ali nepovratne zaimenske dajalniške oblike (it. sestavljenih glagolskih paradigmah ter (3) polo-
pronome indiretto) in/ali zaimenske tožilniške žaja osebka glede na nekatere naslonke. Anali-
oblike (it. pronome diretto) – povedek (19-21): zirani korpus obsega ustna in pisna besedila, ki
po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno
(19) […] COM’È VERO CHE QUESTA zvrst. Govorci izhajajo iz južnoprimorske regije.
NAVE SI CHIAMA VIRGINIAN E Pri oceni govorčevega izvora smo poleg pozna-
VOI SIETE I DUE PIÙ GRANDI IMBE- vanja govorca oziroma njihove izjave o geograf-
CILLI CHE ABBIANO MAI SOLCA- skem izvoru upoštevali pomenske in oblikoslov-
TO L’OCEANO! (N 31) no-skladenjske značilnosti besedila, ki kažejo na
to, da govorec prihaja z južne Primorske.
(20) Si è guardata intorno come se sperasse
che qualcuno le dicesse cosa fare. (IT 17) Položaj osebka ob nominalnem glagolu
Za slovenščino je v odvisnem stavku z nominal-
(21) Mia madre diceva che due cavalli da nim povedkom značilno zaporedje povedkova
tiro mi avevano stirato. (IT 11) vez – osebek – povedkovo določilo (12-14), med-
tem ko je za italijanščino značilno zaporedje ose-
Iz primerov (22-24) je razvidno, da se ose- bek – povedkova vez – povedkovo določilo (9-
bek nahaja takoj za vezno besedo in torej pred 11). V primerih od (23) do (27) se osebek umešča
naslonkami in povedkom, medtem ko se v slo- pred povedkovo vez, tako v trdilni kot v nikalni
venščini neposredno za vezno besedo nahajajo obliki, in povedkovo določilo, kar je v slovenšči-
ni značilno za govor Obale, in prav gotovo je in-
16 V slovenščini si v odvisnem stavku naslonke sledijo v naslednjem za- terferenca iz italijanščine:
poredju: 1. vezniška beseda, 2. naklonski členek (naj), 3. glagolske
naslonke pomožnika biti, ki se začenjajo s s- oziroma v pogojniku
(bi), 4. povratne oblike, 5. nepovratne zaimenske dajalniške oblike,
6. zaimenske tožilniške oblike, 7. zaimenske tožilniške oblike, 8. gla-
golske naslonke s korenom bo ter naslonka je, 9. nikalni ali kak drug
členek (Toporišič 2000).
