Page 51 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 51
ia universitatisjenega jezika, s katerim so pretežno v stiku8. Ita- V slovenščini besedni red stavčnih členov ni
besedni r ed kot pr imer italijanske inter fer ence v južnopr imorski slovenščini 51 lijanska interferenca je tako prisotna pri govor- popolnoma predvidljiv. V enostavčni trdilni po-
cih vseh generacij, ne glede na dejstvo, da se velik vedi lahko prepoznamo zaporedje SVO, ko ob-
delež otrok z italijanščino aktivno prvič sreča v liki za osebek in predmet sovpadata (npr. Dekle
šoli, čeprav je območje južne Primorske dvoje- bere časopis), pri čemer je element levo od povedi
zično9. Govorjeni jezik in s tem interferenca se osebek, desno pa predmet. Ko obliki ne sovpada-
namreč prenaša medgeneracijsko, interferenca se ta, besedni red ni predvidljiv (npr. Otroci so jed-
torej pojavlja ne glede na količino in intenzivnost li piškote; Piškote so pojedli otroci) in je odvi-
stika govorcev z italijanščino. V raziskavi, ki jo sen od členitve po aktualnosti, t.j. smeri od bolj
predstavljamo v pričujočem prispevku, smo tako znanega (tema) proti manj znanemu (rema). Iz-
skušali identificirati mesta italijanske interferen- hodišče in jedro enostavčne povedi sta povezana
ce pri govorcih južne Primorske, pri čemer smo s prehodom. Ko je enostavčna poved del besedi-
se omejili na besedni red v skladenjsko nezazna- la, so v enostavčni nezaznamovani povedi po-
movanem10 odvisnem stavku. leg omenjenega predvidljiva še nekatera zapored-
ja stavčnih členov14, pri čemer govorec prav tako
Zaporedje stavčnih členov v slovenščini sledi členitvi po aktualnosti.
in italijanščini
Prve raziskave besednega reda segajo v šestdese- Slovenščino torej umeščamo med jezike, v
ta leta prejšnjega stoletja11 in so se ukvarjale pred- katerih ni mogoče jasno določiti besednega reda
vsem s tipologijo nezaznamovanih enostavčnih stavčnih členov, medtem ko je v italijanščini ta
trdilnih povedi. Iz teh raziskav izhaja, da večina bistveno bolj določen. Njegova funkcija je pri-
jezikov pripada skupinama, za kateri je značilno marno skladenjska, v minimalnem stavku (it.
zaporedje SOV12 oziroma SVO13. Pri tem je tre- frase nucleare o minima) trdilne nezaznamova-
ba poudariti, da v nekaterih jezikih ni moč jas- ne enostavčne povedi je osebek tako samostalni-
no določiti zaporedja stavčnih členov, na primer ška sintagma pred povedkom, tista, ki mu sledi,
v slovenščini, čeprav tipološko spada v skupino je predmet (1):
SVO tako kot italijanščina. Sodobni italijan-
ski jezik je glede besednega reda stavčnih členov (1) Marta ha aiutato Luca.
manj fleksibilen od slovenščine, kar je na splošno V povedi (1) je Marta osebek, Luca je pred-
značilno za jezike, ki ne poznajo sklanjatve sa- met. Inverzija samostalnikov povzroči logičn-
mostalnika. o-pomensko in skladenjsko spremembo pove-
di (2). Poved s spremenjenim besednim redom
8 K usvajanju jezikovnega sistema knjižnega jezika pri otrocih po- je stilno zaznamovana (3) ali celo pomensko ne-
membno pripomore poslušanje besedil v zbornem jeziku. Branje sprejemljiva (4):
otrokom je torej pomemben dejavnik pri razvoju ne le besednega (2) Luca ha aiutato Marta.
zaklada, temveč tudi jezikovnega sistema.
(3) I giornali, li compra il nonno.
9 Dvojezična območja so določena s statuti Obalnih občin Koper, (4) *Un libro legge Luca.
Izola, Piran, Ankaran. V (2) je Marta izgubila skladenjsko funkci-
jo osebka in vrši funkcijo predmeta. V (3) je za-
10 Benincà (2001) ločuje med tremi vrstami (ne)zaznamovanosti: pra- radi premestitve ali dislokacije predmeta na levo
gmatično, skladenjsko in fonološko. Pragmatično nezaznamovana
poved se lahko pojavi v teoretično neomejenem obsegu sporazu- 14 Npr. prislovno določilo – povedek (npr. Danes delamo); povedek
mevalnih položajev, skladenjsko nezaznamovana je poved, v kate- – prislovno določilo / predmet (npr. Delali smo tri dni / izpit); pri-
ri zaporedje njenih sestavnih delov odgovarja sistemu, kot ga opisu- slovno določilo – povedek – predmet (npr. Tukaj smo našli doka-
je jezikoslovje, medtem ko je za fonološko nezaznamovano poved ze); osebek – predmet v dajalniku – povedek – predmet v tožilniku
značilen neprekinjen intonacijski tok oziroma intonacija pripadajo- (npr. Mama je otrokom pripravila kosilo); prislovno določilo časa –
ča določeni (sporočilni) strukturi. prislovno določilo lastnosti – povedek (npr. V preteklosti so se po-
gosto selili) (Toporišič 2000).
11 Pionirske raziskave na področju tipološke razvrstitve jezikov glede
na besedni red osnovnih stavčnih členov (osebek, povedek, pred-
met) je opravil Greenberg (1963).
12 Osebek – predmet – povedek.
13 Osebek – povedek – predmet.
besedni r ed kot pr imer italijanske inter fer ence v južnopr imorski slovenščini 51 lijanska interferenca je tako prisotna pri govor- popolnoma predvidljiv. V enostavčni trdilni po-
cih vseh generacij, ne glede na dejstvo, da se velik vedi lahko prepoznamo zaporedje SVO, ko ob-
delež otrok z italijanščino aktivno prvič sreča v liki za osebek in predmet sovpadata (npr. Dekle
šoli, čeprav je območje južne Primorske dvoje- bere časopis), pri čemer je element levo od povedi
zično9. Govorjeni jezik in s tem interferenca se osebek, desno pa predmet. Ko obliki ne sovpada-
namreč prenaša medgeneracijsko, interferenca se ta, besedni red ni predvidljiv (npr. Otroci so jed-
torej pojavlja ne glede na količino in intenzivnost li piškote; Piškote so pojedli otroci) in je odvi-
stika govorcev z italijanščino. V raziskavi, ki jo sen od členitve po aktualnosti, t.j. smeri od bolj
predstavljamo v pričujočem prispevku, smo tako znanega (tema) proti manj znanemu (rema). Iz-
skušali identificirati mesta italijanske interferen- hodišče in jedro enostavčne povedi sta povezana
ce pri govorcih južne Primorske, pri čemer smo s prehodom. Ko je enostavčna poved del besedi-
se omejili na besedni red v skladenjsko nezazna- la, so v enostavčni nezaznamovani povedi po-
movanem10 odvisnem stavku. leg omenjenega predvidljiva še nekatera zapored-
ja stavčnih členov14, pri čemer govorec prav tako
Zaporedje stavčnih členov v slovenščini sledi členitvi po aktualnosti.
in italijanščini
Prve raziskave besednega reda segajo v šestdese- Slovenščino torej umeščamo med jezike, v
ta leta prejšnjega stoletja11 in so se ukvarjale pred- katerih ni mogoče jasno določiti besednega reda
vsem s tipologijo nezaznamovanih enostavčnih stavčnih členov, medtem ko je v italijanščini ta
trdilnih povedi. Iz teh raziskav izhaja, da večina bistveno bolj določen. Njegova funkcija je pri-
jezikov pripada skupinama, za kateri je značilno marno skladenjska, v minimalnem stavku (it.
zaporedje SOV12 oziroma SVO13. Pri tem je tre- frase nucleare o minima) trdilne nezaznamova-
ba poudariti, da v nekaterih jezikih ni moč jas- ne enostavčne povedi je osebek tako samostalni-
no določiti zaporedja stavčnih členov, na primer ška sintagma pred povedkom, tista, ki mu sledi,
v slovenščini, čeprav tipološko spada v skupino je predmet (1):
SVO tako kot italijanščina. Sodobni italijan-
ski jezik je glede besednega reda stavčnih členov (1) Marta ha aiutato Luca.
manj fleksibilen od slovenščine, kar je na splošno V povedi (1) je Marta osebek, Luca je pred-
značilno za jezike, ki ne poznajo sklanjatve sa- met. Inverzija samostalnikov povzroči logičn-
mostalnika. o-pomensko in skladenjsko spremembo pove-
di (2). Poved s spremenjenim besednim redom
8 K usvajanju jezikovnega sistema knjižnega jezika pri otrocih po- je stilno zaznamovana (3) ali celo pomensko ne-
membno pripomore poslušanje besedil v zbornem jeziku. Branje sprejemljiva (4):
otrokom je torej pomemben dejavnik pri razvoju ne le besednega (2) Luca ha aiutato Marta.
zaklada, temveč tudi jezikovnega sistema.
(3) I giornali, li compra il nonno.
9 Dvojezična območja so določena s statuti Obalnih občin Koper, (4) *Un libro legge Luca.
Izola, Piran, Ankaran. V (2) je Marta izgubila skladenjsko funkci-
jo osebka in vrši funkcijo predmeta. V (3) je za-
10 Benincà (2001) ločuje med tremi vrstami (ne)zaznamovanosti: pra- radi premestitve ali dislokacije predmeta na levo
gmatično, skladenjsko in fonološko. Pragmatično nezaznamovana
poved se lahko pojavi v teoretično neomejenem obsegu sporazu- 14 Npr. prislovno določilo – povedek (npr. Danes delamo); povedek
mevalnih položajev, skladenjsko nezaznamovana je poved, v kate- – prislovno določilo / predmet (npr. Delali smo tri dni / izpit); pri-
ri zaporedje njenih sestavnih delov odgovarja sistemu, kot ga opisu- slovno določilo – povedek – predmet (npr. Tukaj smo našli doka-
je jezikoslovje, medtem ko je za fonološko nezaznamovano poved ze); osebek – predmet v dajalniku – povedek – predmet v tožilniku
značilen neprekinjen intonacijski tok oziroma intonacija pripadajo- (npr. Mama je otrokom pripravila kosilo); prislovno določilo časa –
ča določeni (sporočilni) strukturi. prislovno določilo lastnosti – povedek (npr. V preteklosti so se po-
gosto selili) (Toporišič 2000).
11 Pionirske raziskave na področju tipološke razvrstitve jezikov glede
na besedni red osnovnih stavčnih členov (osebek, povedek, pred-
met) je opravil Greenberg (1963).
12 Osebek – predmet – povedek.
13 Osebek – povedek – predmet.
