Page 50 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 50
dia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 50skih tehnologij pa so vse bolj zaznavne tudi in-la se v vseh treh primerih, ki jih navaja avtorica,
terference iz tujih jezikov, predvsem angleščine. po modelu italijanščine povedek umešča za oseb-
hereditatiNa pojav in jakost interference iz tujih jezikovkom. V kontrastu z italijanščino je v slovenšči-
pomembno vpliva tudi kakovost prevodov iz teh ni v prvem in drugem primeru predvidljiv be-
jezikov v govorčev prvi jezik. Interferenca zade- sedni red prislov / prislovno določilo – povedek
va vse ravni jezika, najpogostejša in najbolj opa- – osebek, v tretjem primeru pa se v predmetnem
zna je sicer na pomenski ravni v obliki prevzetih odvisniku sestavljene glagolske paradigme deli-
besed, vendar so nanjo občutljive tudi ostale rav- jo, osebek se vrine vanje. Položaj glagola ob za-
ni jezika. imenskih in povratnih oblikah je v slovenščini
odvisen od (ne)izraženosti osebka: v povedih z
Analiza interferenc iz sosedskega jezika po- izraženim osebkom se umeščata pred povedek,
membno prispeva k sociolingvističnemu pozna- v povedih z neizraženim osebkom pa za pove-
vanju in razumevanju značilnosti govorcev do- dek, medtem ko ostaja v italijanščini zaporedje
ločene govorne skupine in njihovih odnosov nespremenjeno, ne glede na izraženost osebka,
z govorci drugih govornih skupin, s katerimi kar je kot interferenca iz italijanščine razvidno
so v stiku. Rezultati analiz imajo prav tako po- iz navedenih primerov. Podobno ugotavlja tudi
membno vlogo v izobraževanju, predvsem pri je- Ožbot (2009)5, da študenti prevajalstva iz Tr-
zikovni vzgoji. Čeprav se je sčasoma izkazalo, da sta pri prevodu iz italijanščine v slovenščino v
protistavna analiza jezikovnih sistemov ne more glavnem ohranjajo enak besedni red, na primer
predvideti vseh napak, ki se pojavljajo pri učenju sestavljenih glagolskih paradigem ne delijo, da bi
jezikov, in da se številne napake, ki naj bi se po- vanje vrinili osebek, prislov ali drug element. Po-
javile zaradi kontrastov med jezikoma, ne pojavi- možni in osrednji glagol sta blizu, čeprav sloven-
jo, ostaja poznavanje (potencialnih) interferenc ščina med njiju omogoča vrivanje več elementov,
način, ki govorcu omogoča, da se v svojem in/ali med drugim osebka. Ob tem avtorica poudarja,
drugem oziroma tujem jeziku izraža pravilneje. da je vpliv italijanske skladnje pri prevodih zara-
di prisotnosti modela, ki nedvomno vpliva na je-
Med skladenjskimi interferencami iz itali- zikovno produkcijo, še močnejši kot pri prostem
janščine na južnoprimorsko slovenščino se naj- izražanju.
pogosteje omenjajo odsotnost dvojine3, kalki
(npr. kako se kličeš namesto kako ti je ime) in Raziskava Caharije Pizzolitto (1991/92) se
besedni red stavčnih členov. ukvarja z zamejskimi Slovenci, raziskava Ožbot
(2009) s študenti slovenščine v Trstu, ki so pre-
V analizi pisnih izdelkov učencev iz Nab- težno zamejci6. Predvidevamo, da je podobna
režine je Caharija Pizzolitto (1991/92)4 ugotovi- interferenca prisotna tudi pri južnoprimorskih
la, da je problematičen predvsem položaj glago- govorcih, saj je na obeh straneh meje učenje slo-
lov (Po kosilu oče gre v Šemplaj; Drugače moja venščine od rojstva dalje kognitivno intenzivno
družina je še precej mirna; […] je vedel, da Mitja povezano z italijanščino. Kranjc (1992/93)7 poja-
je šel pohajat), položaj zaimenske besede (Vam snjuje, da otroci že zelo zgodaj usvojijo besedni
predstavljam mojo družino) in povratne obli- red, pri čemer ima ključno vlogo kakovost govor-
ke (Se ukvarja z zajčjerejo). Pri položaju glago-
5 Martina Ožbot, “Nekaj kontrastivnih beležk o italijanščini in slo-
povedi (Ti moram povedat eno novo. È incredibile che cosa si in- venščini in nekaj opažanj o jezikovni produkciji pri govorcih slo-
ventano queste persone) ter (4) kot vprašanje na koncu povedi, s ka- venščine v Italiji,” Jezik in slovstvo 54, no. 1 (2009): 25-47.
terim govorec sogovorca pozove, da izrazi (ne) strinjanje s poveda-
nim (Manjka še dvajset centov, giusto?). Medstavčno preklapljanje 6 V vzorec so vključeni deloma tudi študenti italijanščine v Ljublja-
pogosto označuje tudi termin mešanje kodov (it. enunciazione mis- ni. Glede razprave o besednem redu se primeri prav gotovo nanaša-
tilingue, an. code-mixing). (Berruto 1993; 2004, Alfonzetti 2010). jo na 'zamejski' del vzorca.
3 Ta je v zadnjem času zaznavna tudi med ostalimi slovenskimi go-
vorci. 7 Simona Kranjc, “Otroški govor,” Jezik in slovstvo 38, no. 1-2
4 Vera Caharija Pizzolitto, “Interference z italijanščino v pisnih iz- (1992/93): 19-28.
delkih učencev srednje šole v Nabrežini,” Jezik in slovstvo 37, no. 8
(1991/92): 217-225.
terference iz tujih jezikov, predvsem angleščine. po modelu italijanščine povedek umešča za oseb-
hereditatiNa pojav in jakost interference iz tujih jezikovkom. V kontrastu z italijanščino je v slovenšči-
pomembno vpliva tudi kakovost prevodov iz teh ni v prvem in drugem primeru predvidljiv be-
jezikov v govorčev prvi jezik. Interferenca zade- sedni red prislov / prislovno določilo – povedek
va vse ravni jezika, najpogostejša in najbolj opa- – osebek, v tretjem primeru pa se v predmetnem
zna je sicer na pomenski ravni v obliki prevzetih odvisniku sestavljene glagolske paradigme deli-
besed, vendar so nanjo občutljive tudi ostale rav- jo, osebek se vrine vanje. Položaj glagola ob za-
ni jezika. imenskih in povratnih oblikah je v slovenščini
odvisen od (ne)izraženosti osebka: v povedih z
Analiza interferenc iz sosedskega jezika po- izraženim osebkom se umeščata pred povedek,
membno prispeva k sociolingvističnemu pozna- v povedih z neizraženim osebkom pa za pove-
vanju in razumevanju značilnosti govorcev do- dek, medtem ko ostaja v italijanščini zaporedje
ločene govorne skupine in njihovih odnosov nespremenjeno, ne glede na izraženost osebka,
z govorci drugih govornih skupin, s katerimi kar je kot interferenca iz italijanščine razvidno
so v stiku. Rezultati analiz imajo prav tako po- iz navedenih primerov. Podobno ugotavlja tudi
membno vlogo v izobraževanju, predvsem pri je- Ožbot (2009)5, da študenti prevajalstva iz Tr-
zikovni vzgoji. Čeprav se je sčasoma izkazalo, da sta pri prevodu iz italijanščine v slovenščino v
protistavna analiza jezikovnih sistemov ne more glavnem ohranjajo enak besedni red, na primer
predvideti vseh napak, ki se pojavljajo pri učenju sestavljenih glagolskih paradigem ne delijo, da bi
jezikov, in da se številne napake, ki naj bi se po- vanje vrinili osebek, prislov ali drug element. Po-
javile zaradi kontrastov med jezikoma, ne pojavi- možni in osrednji glagol sta blizu, čeprav sloven-
jo, ostaja poznavanje (potencialnih) interferenc ščina med njiju omogoča vrivanje več elementov,
način, ki govorcu omogoča, da se v svojem in/ali med drugim osebka. Ob tem avtorica poudarja,
drugem oziroma tujem jeziku izraža pravilneje. da je vpliv italijanske skladnje pri prevodih zara-
di prisotnosti modela, ki nedvomno vpliva na je-
Med skladenjskimi interferencami iz itali- zikovno produkcijo, še močnejši kot pri prostem
janščine na južnoprimorsko slovenščino se naj- izražanju.
pogosteje omenjajo odsotnost dvojine3, kalki
(npr. kako se kličeš namesto kako ti je ime) in Raziskava Caharije Pizzolitto (1991/92) se
besedni red stavčnih členov. ukvarja z zamejskimi Slovenci, raziskava Ožbot
(2009) s študenti slovenščine v Trstu, ki so pre-
V analizi pisnih izdelkov učencev iz Nab- težno zamejci6. Predvidevamo, da je podobna
režine je Caharija Pizzolitto (1991/92)4 ugotovi- interferenca prisotna tudi pri južnoprimorskih
la, da je problematičen predvsem položaj glago- govorcih, saj je na obeh straneh meje učenje slo-
lov (Po kosilu oče gre v Šemplaj; Drugače moja venščine od rojstva dalje kognitivno intenzivno
družina je še precej mirna; […] je vedel, da Mitja povezano z italijanščino. Kranjc (1992/93)7 poja-
je šel pohajat), položaj zaimenske besede (Vam snjuje, da otroci že zelo zgodaj usvojijo besedni
predstavljam mojo družino) in povratne obli- red, pri čemer ima ključno vlogo kakovost govor-
ke (Se ukvarja z zajčjerejo). Pri položaju glago-
5 Martina Ožbot, “Nekaj kontrastivnih beležk o italijanščini in slo-
povedi (Ti moram povedat eno novo. È incredibile che cosa si in- venščini in nekaj opažanj o jezikovni produkciji pri govorcih slo-
ventano queste persone) ter (4) kot vprašanje na koncu povedi, s ka- venščine v Italiji,” Jezik in slovstvo 54, no. 1 (2009): 25-47.
terim govorec sogovorca pozove, da izrazi (ne) strinjanje s poveda-
nim (Manjka še dvajset centov, giusto?). Medstavčno preklapljanje 6 V vzorec so vključeni deloma tudi študenti italijanščine v Ljublja-
pogosto označuje tudi termin mešanje kodov (it. enunciazione mis- ni. Glede razprave o besednem redu se primeri prav gotovo nanaša-
tilingue, an. code-mixing). (Berruto 1993; 2004, Alfonzetti 2010). jo na 'zamejski' del vzorca.
3 Ta je v zadnjem času zaznavna tudi med ostalimi slovenskimi go-
vorci. 7 Simona Kranjc, “Otroški govor,” Jezik in slovstvo 38, no. 1-2
4 Vera Caharija Pizzolitto, “Interference z italijanščino v pisnih iz- (1992/93): 19-28.
delkih učencev srednje šole v Nabrežini,” Jezik in slovstvo 37, no. 8
(1991/92): 217-225.
