Page 33 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 33
ia universitatisArheološke raziskave na najdišču Školska Tumba
33 v Mogili v letu 2014 (Severna Makedonija)

Alenka Tomaž, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
Inštitut za arheologijo in dediščino, Koper

Goce Naumov, Muzej na Makedonija, Skopje

Arheološke raziskave v Pelagoniji (Severna Makedonija) so po nekaj desetletnem premoru v zadnjem
desetletju doživele ponoven zagon. V članku predstavljamo rezultate arheološkega izkopavanja na lo-
kaciji Školska Tumba v vasi Mogila, ki jih je izvedla makedonsko-slovenska ekipa v letu 2014. Rezultati
so bistveno dopolnili dosedanje poznavanje neolitske poselitve obravnavanega prostora, kakor tudi sre-
dnjeveških aktivnosti na območju samih prazgodovinskih tumb v regiji.
Ključne besede: neolitik, naselbina Školska Tumba, Mogila, Severna Makedonija

Archaeological research in Pelagonia (North Macedonia) has undergone afresh restart over the past

decade after being paused for several decades. In this article we present the results of an archaeological

excavation at the location Školska Tumba in the village of Mogila, carried out by the Macedonian-Slo-

venian team in 2014. These results significantly enriched the existing knowledge on Neolithic settle-

ment of this area as well as medieval activities at prehistoric tell settlements in general in the region.

Keywords: Neolithic, Settlement Školska Tumba, Mogila, North Macedonia
Pelagonija je v arheološki literaturi od nek-
daj poznana kot območje številnih arhe- tumb do sedaj niso poznani. V redkih primerih
oloških najdišč. Čeprav je regija bolj po- so sicer zabeleženi primerki antične keramike,
znana po antičnih in srednjeveških lokacijah, so vendar pa ni nikakršnih dokazov, da bi bili an-
izjemno zanimiva tudi najdišča, ki sodijo v praz- tični objekti grajeni na samih tumbah. Vezano
godovinsko obdobje (Simoska in Sanev 1976). na srednjeveško poselitev območja, se morda zdi
Le-ta so bila v preteklosti večkrat raziskovana, posebno zanimivo tudi opažanje, da so nekropo-
tako, da razmeroma dobro poznamo njihovo ča- le tega časa pogosto vezane na lokacije prazgodo-
sovno umestitev, kakor tudi kulturne značilnos- vinskih tumb, kar je verjetno povezano predvsem
ti materialne kulture skupnosti, ki so naseljevale z njihovo geografsko mikro-morfologijo. Višina
obravnavano območje. Večji del teh najdišč pred- teh umetno ustvarjenih gričev in izdvajanje od
stavljajo t.i. tumbe – zaradi intenzivne sosledne okoliških močvirnatih predelov je namreč omo-
poselitve umetno ustvarjeni griči, katerih nasta- gočala srednjeveškim skupnostim varen prostor
nek lahko največkrat vežemo za neolitsko ob- za pokopavanje, skupaj s simboličnim pomenom
dobje, v posameznih primerih pa so kontinuira- obrednih prostorov v domeni krščanske ideolo-
no poseljeni še času eneolitika in v bronasti dobi1. gije (Naumov et al. 2014, 345–372).
Železnodobna naselja in nekropole na lokacijah
Arheološke raziskave na prazgodovinskih
1 V tekstu uporabljamo izvirni izraz tumba, saj v slovenskem izrazo- najdiščih - tumbah so bile v Pelagoniji dokaj šte-
slovju za ta tip arheološkega najdišča ni strokovno ustreznega izra- vilne in so se izvajale v več etapah, ki pa so na
za. žalost le redke potekale kontinuirano (Naumov

doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.6(1)33-63
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38