Page 36 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 36
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 1 36tako, da je težko definirati ali so v prazgodoviniba Sredselo, na predelu Mogile, kjer je sama mi-
le-te delovale ločeno ali ne. Glede na značilnosti krolokacija tudi najvišja. Ob tej priliki je bila evi-
hereditatiostalih neolitskih lokacij v Pelagoniji, je zelo ver-dentirana celotna stratifikacija odloženih plasti
jetno, da ta območja predstavljajo le posamezne na prostoru izgradnje sedanje zdravniške ambu-
dele ene velike naselbine, katera je bila vsled časa lante, nedaleč od lokacije sondiranja v letu 2014.
razčlenjena in pozidana z manjšimi gradnjami, Tekom raziskav je bilo tedaj ugotovljeno, da je
ulicami, javnimi zgradbami in privatnimi hiša- debelina kulturnega sloja na tem mestu 6,05 m
mi v vasi (Naumov et al. 2014, 345–372). Ravno (Simoska et al. 1979, 9–30), kar je predstavljalo
tako ne gre izključiti možnost, da so k veliki cen- eno najvišjih stratifikacij neolitske naselbine v
tralni naselbini sinhrono ali v kasnejših prazgo- Pelagoniji na sploh. Odložene plasti in ostaline
dovinskih obdobjih gravitirala tudi manjša na- so bile tedaj umeščene v tri neolitske faze in pa
selja – tumbe, kot je to primer pri Optičarih in ločeno v srednji vek. Najstarejša faza naselbine
Trnu (Naumov in Stojkoski 2015, 169–183; Na- naj bi pripadala zgodnje neolitski poselitvi Pela-
umov 2016). gonije, saj so bile v njenih plasteh odkrite arhe-
ološke ostaline in materialna kultura, ki je zna-
Prva izkopavanja na področju Mogile so čilna za ta čas, med njimi monohromna in belo
bila izvedena v letu 1975 na Tumbi Sredselo, leta slikana keramika, kamniti artefakti, žrtveniki
1977 pa so sondirali še na lokaciji Školska Tumba ipd. Kamnita orodja so bila maloštevilna, med-
(Todorović et al. 1980; Simoska 1996а, 36). Te- tem ko se je keramično posodje ohranilo v obili-
kom leta 1980 je bila izpeljana še ena izkopavalna ci. Evidentirane so bile različne oblike posod kot
kampanja, ki se je osredotočila na srednjeveške so npr. kroglaste, polkroglaste, konične in biko-
sloje in pokope (Veljanovska 1996/97). Najnovej- nične posode z različnimi dekorativnimi motivi,
še raziskave v tem delu Pelagonije je v letu 2013 od barbotina, belo slikanimi linijskimi črtami in
izvedla makedonsko-poljska ekipa, ki je na več sigmami do posod s črno obarvanim ustjem (Si-
različnih lokacijah v okolici Mogile izvedla geo moska et al. 1979, 9–30). Tudi naslednja, neko-
fizikalna skeniranja (Naumov et al. 2014, 345– liko mlajša faza je vsebovala karakteristične ne-
372), arheološko sondiranje pa je na periferiji olitske elemente, pri tem, da je bilo številčnejše
lokacije Školska Tumba v letu 2014 izvedla ma- kamnito orodje, pestrejši pa je bil tudi ornamen-
kedonsko – slovenska ekipa. Sondažna raziska- talni izraz na posodju. Odkrite so bile tudi figu-
va je bila usmerjena v prepoznavanje stratifika- rine in antropomorfni modeli hiš. Posodje, ki je
cije naselbine, katere rezultati bodo podrobneje bilo oblikovno sicer podobno predhodnim obli-
prikazani v nadaljevanju. V letu 2015 je make- kam, je okrašeno z arkadnim barbotinom, verti-
donsko-češka raziskovalna ekipa izvedla še pa- kalnimi plastičnimi rebri, bradavicami ter z be-
leobotanična sondiranja in GIS modeliranje limi slikanimi izdolženimi trikotniki, romboidi
neolitskih naselij oz. tumb na širšem prostoru ter širokimi in krožnimi trakovi. Najmlajša neo-
centralne Pelagonije (Naumov in Stojkoski 2015, litska faza je bila v precejšnji meri poškodovana
169–183; Naumov 2016). s srednjeveškimi jamami in grobovi, zato je bilo
njen nastanek časovno težko opredeliti. V njej so
Čeprav je bilo nekaj malega o neolitski na- se v enaki meri nahajale srednjeveške kot neolit-
selbini v Mogili znanega že pred tem, so šele ar- ske najdbe, pa tudi takšne, ki bi jih lahko pripisa-
heološke raziskave v 70-ih letih 20. stoletja po- li kasnejšim prazgodovinskim obdobjem (Simo-
dale temeljna spoznanja o sami naselbini, kar so ska et al. 1979, 9–30).
na nek način potrdile tudi raziskave v letu 2014,
zato jih želimo na tem mestu tudi nadrobneje Podobna stratigrafska sekvenca in višina od-
prikazati. Za našo raziskavo so bila posebnega loženih plasti in ostalin je bila evidentirana tudi
pomena predvsem izkopavanja, izpeljana v letu na lokaciji Školska Tumba, ki se nahaja v nepo-
1975 pod vodstvom Dragice Simoske, ki so se sredni bližini lokacije Tumba Sredselo (Todoro-
osredotočila na prazgodovinsko lokacijo Tum-
le-te delovale ločeno ali ne. Glede na značilnosti krolokacija tudi najvišja. Ob tej priliki je bila evi-
hereditatiostalih neolitskih lokacij v Pelagoniji, je zelo ver-dentirana celotna stratifikacija odloženih plasti
jetno, da ta območja predstavljajo le posamezne na prostoru izgradnje sedanje zdravniške ambu-
dele ene velike naselbine, katera je bila vsled časa lante, nedaleč od lokacije sondiranja v letu 2014.
razčlenjena in pozidana z manjšimi gradnjami, Tekom raziskav je bilo tedaj ugotovljeno, da je
ulicami, javnimi zgradbami in privatnimi hiša- debelina kulturnega sloja na tem mestu 6,05 m
mi v vasi (Naumov et al. 2014, 345–372). Ravno (Simoska et al. 1979, 9–30), kar je predstavljalo
tako ne gre izključiti možnost, da so k veliki cen- eno najvišjih stratifikacij neolitske naselbine v
tralni naselbini sinhrono ali v kasnejših prazgo- Pelagoniji na sploh. Odložene plasti in ostaline
dovinskih obdobjih gravitirala tudi manjša na- so bile tedaj umeščene v tri neolitske faze in pa
selja – tumbe, kot je to primer pri Optičarih in ločeno v srednji vek. Najstarejša faza naselbine
Trnu (Naumov in Stojkoski 2015, 169–183; Na- naj bi pripadala zgodnje neolitski poselitvi Pela-
umov 2016). gonije, saj so bile v njenih plasteh odkrite arhe-
ološke ostaline in materialna kultura, ki je zna-
Prva izkopavanja na področju Mogile so čilna za ta čas, med njimi monohromna in belo
bila izvedena v letu 1975 na Tumbi Sredselo, leta slikana keramika, kamniti artefakti, žrtveniki
1977 pa so sondirali še na lokaciji Školska Tumba ipd. Kamnita orodja so bila maloštevilna, med-
(Todorović et al. 1980; Simoska 1996а, 36). Te- tem ko se je keramično posodje ohranilo v obili-
kom leta 1980 je bila izpeljana še ena izkopavalna ci. Evidentirane so bile različne oblike posod kot
kampanja, ki se je osredotočila na srednjeveške so npr. kroglaste, polkroglaste, konične in biko-
sloje in pokope (Veljanovska 1996/97). Najnovej- nične posode z različnimi dekorativnimi motivi,
še raziskave v tem delu Pelagonije je v letu 2013 od barbotina, belo slikanimi linijskimi črtami in
izvedla makedonsko-poljska ekipa, ki je na več sigmami do posod s črno obarvanim ustjem (Si-
različnih lokacijah v okolici Mogile izvedla geo moska et al. 1979, 9–30). Tudi naslednja, neko-
fizikalna skeniranja (Naumov et al. 2014, 345– liko mlajša faza je vsebovala karakteristične ne-
372), arheološko sondiranje pa je na periferiji olitske elemente, pri tem, da je bilo številčnejše
lokacije Školska Tumba v letu 2014 izvedla ma- kamnito orodje, pestrejši pa je bil tudi ornamen-
kedonsko – slovenska ekipa. Sondažna raziska- talni izraz na posodju. Odkrite so bile tudi figu-
va je bila usmerjena v prepoznavanje stratifika- rine in antropomorfni modeli hiš. Posodje, ki je
cije naselbine, katere rezultati bodo podrobneje bilo oblikovno sicer podobno predhodnim obli-
prikazani v nadaljevanju. V letu 2015 je make- kam, je okrašeno z arkadnim barbotinom, verti-
donsko-češka raziskovalna ekipa izvedla še pa- kalnimi plastičnimi rebri, bradavicami ter z be-
leobotanična sondiranja in GIS modeliranje limi slikanimi izdolženimi trikotniki, romboidi
neolitskih naselij oz. tumb na širšem prostoru ter širokimi in krožnimi trakovi. Najmlajša neo-
centralne Pelagonije (Naumov in Stojkoski 2015, litska faza je bila v precejšnji meri poškodovana
169–183; Naumov 2016). s srednjeveškimi jamami in grobovi, zato je bilo
njen nastanek časovno težko opredeliti. V njej so
Čeprav je bilo nekaj malega o neolitski na- se v enaki meri nahajale srednjeveške kot neolit-
selbini v Mogili znanega že pred tem, so šele ar- ske najdbe, pa tudi takšne, ki bi jih lahko pripisa-
heološke raziskave v 70-ih letih 20. stoletja po- li kasnejšim prazgodovinskim obdobjem (Simo-
dale temeljna spoznanja o sami naselbini, kar so ska et al. 1979, 9–30).
na nek način potrdile tudi raziskave v letu 2014,
zato jih želimo na tem mestu tudi nadrobneje Podobna stratigrafska sekvenca in višina od-
prikazati. Za našo raziskavo so bila posebnega loženih plasti in ostalin je bila evidentirana tudi
pomena predvsem izkopavanja, izpeljana v letu na lokaciji Školska Tumba, ki se nahaja v nepo-
1975 pod vodstvom Dragice Simoske, ki so se sredni bližini lokacije Tumba Sredselo (Todoro-
osredotočila na prazgodovinsko lokacijo Tum-
