Page 34 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 34
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 1 34
hereditati
Slika 1. Mogila, Aeroposnetek vasi Mogila z označenimi lokacijami: 1. »Tumba Sredselo«, 2. »Školska Tumba«,
3. »Šemoska Tumba« 4. »Ronjevska Tumba«, 5. »Rekovčanska Tumba«, 6. “Tumba Selska crkva”.
2009, 19-27). Prvi znani podatki o tumbah izha- njegovih izkopavanj žal niso bili objavljeni. Prvo
jajo iz raziskav ameriškega arheologa Vladimir- temeljno arheološko raziskavo ene od neolit-
ja Fewkesa, ki je poleg izkopavanj na najdišču skih naselbin v Pelagoniji predstavlja izkopava-
Crnobuki, izvedel tudi rekognosciranje prazgo- nje Miodraga Grbića in njegove ekipe na lokaciji
dovinskih naselbin na področju Bitole ob Crni Tumba pri Porodinu. Raziskava je bila objavljena
Reki, vključno z lokacijami Raštani in Bitola v monografiji, v kateri je prvikrat podan podro-
(Andonovski 1954; Galović 1967). Skoraj isto- ben uvid v eno izmed pelagonskih tumb kakor
časno je britanski arheolog W. A. Heurtley izve- tudi v neolitsko najdišče v Makedoniji na sploš-
del pregled in manjša izkopavanja na kar nekaj no (Grbić et al. 1960).
prazgodovinskih najdiščih na prostoru današnje
Makedonije, vključno z najdišči, kot so Optičari, Zlata doba preučevanja prazgodovine Pela-
Karamani, Čepigovo (Heurtley 1939). Velik raz- gonije je nastopila v sedemdesetih letih 20. stole-
iskovalni interes za pelagonska prazgodovinska tja, ko je Dragica Simoska skupaj še z nekaterimi
najdišča se je pojavil po drugi svetovni vojni. kolegi, med njimi Voislav Sanev, Jovan Todo-
Prva izkopavanja po vojni je izvedel Josip Ko- rović in Blagoje Kitanoski, inicirala sistematič-
rošec na lokaciji Grgur Tumba, vendar rezultati na rekognosciranja in sondažna izkopavanja na
številnih lokacijah v centralnem delu Pelagonije
hereditati
Slika 1. Mogila, Aeroposnetek vasi Mogila z označenimi lokacijami: 1. »Tumba Sredselo«, 2. »Školska Tumba«,
3. »Šemoska Tumba« 4. »Ronjevska Tumba«, 5. »Rekovčanska Tumba«, 6. “Tumba Selska crkva”.
2009, 19-27). Prvi znani podatki o tumbah izha- njegovih izkopavanj žal niso bili objavljeni. Prvo
jajo iz raziskav ameriškega arheologa Vladimir- temeljno arheološko raziskavo ene od neolit-
ja Fewkesa, ki je poleg izkopavanj na najdišču skih naselbin v Pelagoniji predstavlja izkopava-
Crnobuki, izvedel tudi rekognosciranje prazgo- nje Miodraga Grbića in njegove ekipe na lokaciji
dovinskih naselbin na področju Bitole ob Crni Tumba pri Porodinu. Raziskava je bila objavljena
Reki, vključno z lokacijami Raštani in Bitola v monografiji, v kateri je prvikrat podan podro-
(Andonovski 1954; Galović 1967). Skoraj isto- ben uvid v eno izmed pelagonskih tumb kakor
časno je britanski arheolog W. A. Heurtley izve- tudi v neolitsko najdišče v Makedoniji na sploš-
del pregled in manjša izkopavanja na kar nekaj no (Grbić et al. 1960).
prazgodovinskih najdiščih na prostoru današnje
Makedonije, vključno z najdišči, kot so Optičari, Zlata doba preučevanja prazgodovine Pela-
Karamani, Čepigovo (Heurtley 1939). Velik raz- gonije je nastopila v sedemdesetih letih 20. stole-
iskovalni interes za pelagonska prazgodovinska tja, ko je Dragica Simoska skupaj še z nekaterimi
najdišča se je pojavil po drugi svetovni vojni. kolegi, med njimi Voislav Sanev, Jovan Todo-
Prva izkopavanja po vojni je izvedel Josip Ko- rović in Blagoje Kitanoski, inicirala sistematič-
rošec na lokaciji Grgur Tumba, vendar rezultati na rekognosciranja in sondažna izkopavanja na
številnih lokacijah v centralnem delu Pelagonije
