Page 35 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 35
ia universitatis(Simoska in Sanev 1976). Takrat so se vršile sis- dnega jarka (Naumov et al. 2014, 345–372). Novo
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 35 tematične raziskave na najdiščih Veluška Tum- obdobje raziskav kakor tudi presenetljivi rezulta-
ba pri Porodinu, Mogila, Optičari, Trn, Kara- ti so še dodatno stopnjevali interes za raziskave
mani, Dobromiri, Radobor in drugje (Simoska neolitika na tem področju, kakor tudi namero,
in Sanev 1975; Simoska et al. 1976; Simoska in da se k raziskavam pristopi interdisciplinarno.
Sanev 1977; Simoska et al. 1979; Simoska 1986; V luči tega je bilo vzpostavljeno sodelovanje s
Simoska 1988; Simoska in Kuzman 1990; Simo- paleob otaničnim laboratorijem na Karlovi uni-
ska 1996b). V prilepskem delu Pelagonije je na verzi in Univerzo Južne Bohemije z namenom,
najdiščih Slavej, Topolčani in Pešterica razisko- da se pridobi uvid v neolitsko vegetacijo, klimo
val Blagoje Kitanoski, kar sta kasneje nadaljevala in geologijo območja (Naumov 2016a). Istočas
Aleksandar Mitkoski in Duško Temelkoski (Ki- no so se začela tudi ekstenzivna rekognosciranja,
tanoski 1977; Kitanoski et al. 1978; Kitanoski et modeliranje in kalibriranje obstoječih radiokar-
al. 1980; Kitanoski et al. 1983; Kitanoski 1989; bonskih datacij ter geodetsko mapiranje in GIS
Kitanoski et al. 1990). Raziskave pa so se izvaja- modeliranje lokacij tumb v centralni Pelagoni-
le tudi na najdiščih, katera ne moremo označiti ji. Enako pomembno je bilo tudi definiranje ča-
kot tumbe (Temelkoski in Mitkoski 2001; Mit- sovnega sosledja njihovega nastanka (Naumov in
koski 2005; Temelkoski in Mitkoski 2006; Te- Stojkoski 2015, 169–183; Naumov 2016b).
melkoski in Mitkoski 2008).
Eden od rezultatov je tudi izvedba testne-
Intenzivne arheološke raziskave v 70-ih le- ga sondiranja na lokaciji Školska Tumba, v osre-
tih 20. stoletja so omogočile definiranje značil- dnjem delu neolitske naselbine v vasi Mogila.
nosti t.i. pelagonskega neolitika, kar je kasne- Čeprav so bile raziskave po obsegu skromne, ve-
je v kulturno-zgodovinski maniri privedlo tudi likosti vsega 4 x 4 m, pa so prinesle povsem nova
do kulturne opredelitve t.i. veluško – porodin- spoznanja o neolitskem obdobju Pelagonije in na
ske kulturne skupine. Značilna, bogato okra- novo revidirale stratigrafijo in materialno kul-
šena belo slikana lončenina in avtentični an- turo najdišča, ki je bilo že dlje časa poznano v
tropomorfni modeli hiš so to skupino naredili strokovni literaturi (Simoska et al. 1979). Spri-
regionalno prepoznavno in jo izdvojili kot spe- čo obsežnosti odkritega arheološkega gradiva v
cifično celoto, ki se je neodvisno razvijala tekom nadaljevanju predstavljamo samo najbolj izpove-
celotnega neolitika (Naumov 2010). Po obdob- dne rezultate.
ju intenzivnega dela Dragice Simoske in Blagoje
Kitanoskega v 70-ih letih 20. stoletja, je zanima- Kratka zgodovina raziskav neolitske
nje za neolitska najdišča Pelagonije vse do dru- naselbine v Mogili
gega desetletja 21. stoletja nekoliko zamrlo. Šele Vas Mogila se nahaja v centralnem delu Pelago-
tedaj Pelagonija kot specifičen arheološki feno- nije, približno deset kilometrov severno od Bito-
men ponovno postane središče zanimanja širše le. Neolitska poselitev v Mogili je bila prvič evi-
strokovne javnosti. Tako so bile manjše arheolo- dentirana ob arheološkem rekognosciranju po
ške raziskave izvedene na lokaciji Veluška Tum- drugi svetovni vojni (Simoska in Sanev 1976).
ba, katerih rezultati še niso publicirani, v sode- Takrat se je delno registriral njen obseg, kasne-
lovanju s Poljsko akademijo znanosti pa so bili je pa, ko je nastajala »Arheološka karta na Ma-
izvedeni rekognosciranje, topografske meritve in kedonija«, se je definiral tudi njen končen obseg
geofizikalno skeniranje na lokacijah Dobromiri, (Simoska 1996а, 36). Glede na arheološko kar-
Trn in Mogila (Naumov et al. 2014, 345–372). to je v vasi registriranih 8 neolitskih mikro-lo-
Rezultati teh raziskav so ponudili nova spozna- kacij: Tumba Sredselo, Školska Tumba, Šemoska
nja o naselbinskem karakterju tumb, ugotovljena Tumba, Ronjevska Tumba, Rekovčanska Tum-
je bila koncentrična razporeditev hiš okoli osre- ba, Tumba Selska crkva, Tumba Trnska-Mogil-
dnje zgradbe naselja kakor tudi prisotnost obo- ska idr. (slika 1). Šest od njih se nahaja v sami vasi,
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 35 tematične raziskave na najdiščih Veluška Tum- obdobje raziskav kakor tudi presenetljivi rezulta-
ba pri Porodinu, Mogila, Optičari, Trn, Kara- ti so še dodatno stopnjevali interes za raziskave
mani, Dobromiri, Radobor in drugje (Simoska neolitika na tem področju, kakor tudi namero,
in Sanev 1975; Simoska et al. 1976; Simoska in da se k raziskavam pristopi interdisciplinarno.
Sanev 1977; Simoska et al. 1979; Simoska 1986; V luči tega je bilo vzpostavljeno sodelovanje s
Simoska 1988; Simoska in Kuzman 1990; Simo- paleob otaničnim laboratorijem na Karlovi uni-
ska 1996b). V prilepskem delu Pelagonije je na verzi in Univerzo Južne Bohemije z namenom,
najdiščih Slavej, Topolčani in Pešterica razisko- da se pridobi uvid v neolitsko vegetacijo, klimo
val Blagoje Kitanoski, kar sta kasneje nadaljevala in geologijo območja (Naumov 2016a). Istočas
Aleksandar Mitkoski in Duško Temelkoski (Ki- no so se začela tudi ekstenzivna rekognosciranja,
tanoski 1977; Kitanoski et al. 1978; Kitanoski et modeliranje in kalibriranje obstoječih radiokar-
al. 1980; Kitanoski et al. 1983; Kitanoski 1989; bonskih datacij ter geodetsko mapiranje in GIS
Kitanoski et al. 1990). Raziskave pa so se izvaja- modeliranje lokacij tumb v centralni Pelagoni-
le tudi na najdiščih, katera ne moremo označiti ji. Enako pomembno je bilo tudi definiranje ča-
kot tumbe (Temelkoski in Mitkoski 2001; Mit- sovnega sosledja njihovega nastanka (Naumov in
koski 2005; Temelkoski in Mitkoski 2006; Te- Stojkoski 2015, 169–183; Naumov 2016b).
melkoski in Mitkoski 2008).
Eden od rezultatov je tudi izvedba testne-
Intenzivne arheološke raziskave v 70-ih le- ga sondiranja na lokaciji Školska Tumba, v osre-
tih 20. stoletja so omogočile definiranje značil- dnjem delu neolitske naselbine v vasi Mogila.
nosti t.i. pelagonskega neolitika, kar je kasne- Čeprav so bile raziskave po obsegu skromne, ve-
je v kulturno-zgodovinski maniri privedlo tudi likosti vsega 4 x 4 m, pa so prinesle povsem nova
do kulturne opredelitve t.i. veluško – porodin- spoznanja o neolitskem obdobju Pelagonije in na
ske kulturne skupine. Značilna, bogato okra- novo revidirale stratigrafijo in materialno kul-
šena belo slikana lončenina in avtentični an- turo najdišča, ki je bilo že dlje časa poznano v
tropomorfni modeli hiš so to skupino naredili strokovni literaturi (Simoska et al. 1979). Spri-
regionalno prepoznavno in jo izdvojili kot spe- čo obsežnosti odkritega arheološkega gradiva v
cifično celoto, ki se je neodvisno razvijala tekom nadaljevanju predstavljamo samo najbolj izpove-
celotnega neolitika (Naumov 2010). Po obdob- dne rezultate.
ju intenzivnega dela Dragice Simoske in Blagoje
Kitanoskega v 70-ih letih 20. stoletja, je zanima- Kratka zgodovina raziskav neolitske
nje za neolitska najdišča Pelagonije vse do dru- naselbine v Mogili
gega desetletja 21. stoletja nekoliko zamrlo. Šele Vas Mogila se nahaja v centralnem delu Pelago-
tedaj Pelagonija kot specifičen arheološki feno- nije, približno deset kilometrov severno od Bito-
men ponovno postane središče zanimanja širše le. Neolitska poselitev v Mogili je bila prvič evi-
strokovne javnosti. Tako so bile manjše arheolo- dentirana ob arheološkem rekognosciranju po
ške raziskave izvedene na lokaciji Veluška Tum- drugi svetovni vojni (Simoska in Sanev 1976).
ba, katerih rezultati še niso publicirani, v sode- Takrat se je delno registriral njen obseg, kasne-
lovanju s Poljsko akademijo znanosti pa so bili je pa, ko je nastajala »Arheološka karta na Ma-
izvedeni rekognosciranje, topografske meritve in kedonija«, se je definiral tudi njen končen obseg
geofizikalno skeniranje na lokacijah Dobromiri, (Simoska 1996а, 36). Glede na arheološko kar-
Trn in Mogila (Naumov et al. 2014, 345–372). to je v vasi registriranih 8 neolitskih mikro-lo-
Rezultati teh raziskav so ponudili nova spozna- kacij: Tumba Sredselo, Školska Tumba, Šemoska
nja o naselbinskem karakterju tumb, ugotovljena Tumba, Ronjevska Tumba, Rekovčanska Tum-
je bila koncentrična razporeditev hiš okoli osre- ba, Tumba Selska crkva, Tumba Trnska-Mogil-
dnje zgradbe naselja kakor tudi prisotnost obo- ska idr. (slika 1). Šest od njih se nahaja v sami vasi,
