Page 54 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 54
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 1 54Keramično posodje predstavlja najobsež-javljajo na drugih neolitskih lokacijah v Make-
nejši zbir odkritih najdb, zato je pri njegovemu doniji, kakor tudi širše na Balkanu.
hereditatiizgledu in načinu izdelave zaznati tudi največ va-
riacij. Gledano v splošnem, keramična produk- Tehnološke značilnosti lončenine oziroma
cija najdišča sledi tehnološkim in stilističnim faktura njihove izdelave je bila pri večini posodja
tradicijam neolitske keramike v Pelagoniji in groba, čeprav ni malo niti tistih s polirano povr-
se v veliki meri navezuje na tipe, definirane te- šino. Med posodjem z grobo fakturo dominirajo
kom starejših raziskav v Mogili. Kakor na dru- monohromne posode s široko odprtim ustjem,
gih bližnjih neolitskih najdiščih tako tudi na lo- ki so lahko bledo rjave, rjave ali sive barve (npr.
kaciji Školska Tumba dominira monohromna G17, G18, G31). Njihove dimenzije sicer moč-
keramika, oblikovana pretežno v kroglaste poso- no variirajo, so pa bili zelo pogosti večji lonci, ki
de. Tiste iz starejše poselitvene faze imajo blago so se najverjetneje uporabljali za shranjevanje in
navznoter uvito ustje, kar v celoti odgovarja ti- pripravo hrane. Posodje s fino fakturo je največ-
pološkim karakteristikam zgodnje neolitske ke- krat temno rdeče, oker in sive barve, medtem ko
ramične produkcije na Balkanu (npr. G12, G13, v mlajši neolitski fazi dominira predvsem posod-
G14, G23–G25, G27–G30). Prisotno je tudi po- je s črno obarvano in polirano površino. V glav-
sodje, katerih ustje je izvlečeno rahlo navzven, nem so to kroglaste posode s tankimi ostenji,
kar je predvsem obeležje posod s fino fakturo in redkeje pa tudi takšne z bikoničnim profilom.
tankim ostenjem (npr. G10, G20, G26). Pri ne-
katerih kroglastih posodah je ustje kratko in Posodje lahko opredelimo v različne varian-
navpično izvlečeno navzgor (npr. G11), medtem te z vidika oblike kot tudi z vidika okrasa. Neka-
ko imajo druge visok cilindričen vrat, značilen teri primerki posodja, grobe fakture, so okrašeni
tudi za kasnejše faze veluško – porodinske sku- z barbotinom. Lahko so okrašeni z neorganizira-
pine (npr. G15, G16, G19, G21–G22). nim barbotinom, pri katerem je grob premaz iz
gline nanesen na ostenje v naključni obliki, lah-
Število bikoničnih posod, katere so prisotne ko pa tudi s t.i. organiziranim barbotinom, kjer
v obeh neolitskih fazah, je razmeroma majhno je bil glinen nanos razporejen v pravilne linije s
(npr. G20). Za njih je značilno, da imajo največ- pomočjo prstov (npr. G13, G18, G25). V vseh evi-
krat fino fakturo in tanko polirano površino os- dentiranih primerkih je bil barbotin nanesen na
tenja, ki je črne ali temno sive barve. Poleg teh trup posode, torej pod največjim obodom, kar
posod so prisotne tudi skodele z grobo ali fino morebiti nakazuje tudi na njegovo funkcional-
fakturo, katere imajo neredko precej velike di- no vlogo. Na posameznih primerkih grobega
menzije (npr. G17–G18, G31). Dna so pri večini posodja je bil okras izdelan s tankimi, s prstni-
posodja oblikovana ravno, čeprav so lahko tudi mi odtisi razčlenjenimi plastičnimi rebri, ki spo-
blago privzdignjena. V tem kontekstu je potreb- minjajo na vrvico. Tovrsten ornament je poznan
no omeniti tudi nekaj primerkov fragmentira- na keramiki številnih drugih neolitskih najdišč
nih nog, ki pripadajo bodisi ritonom oz. poso- v Makedoniji in na Balkanu, dokumentiran pa je
dam na treh oz. štirih nogah (npr. G32–G33). tudi na najdiščih kasnejših prazgodovinskih ob-
Ročaji na posodah so praviloma redki, kar je ena dobij. Poleg plastičnih okrasov je neolitsko po-
od osnovnih značilnosti starejših in srednje neo- sodje iz Mogile okrašeno še z vrezanimi okrasi
litskih najdišč v Pelagoniji. Ponekod so prisotne tankih plitvih linij in odtiskovanjem nohtov. Za
tudi zankaste aplikacije, katere bi lahko delova- razliko od barbotina pa so te dekorativne tehni-
le kakor ročaji, čeprav se ne more izključiti tudi ke dosti bolj redke. Tudi posode s slikanim ok-
njihova dekorativna vloga. Za razliko od njih, rasom so precej redke. Slikan okras je izveden z
elipsoidnih aplik s tanjšimi vertikalnimi in ho- belo barvo, motiv pa največkrat prikazuje tanke
rizontalnimi perforacijami praktično ni, kar je ravnolinijske in krivolinijske črte, katere so zna-
presenetljivo, glede na to, da se le-te pogosto po- čilne za faze velušina – porodin I – IV (npr. G30,
G40). Tako redko pojavljanje belo-slikane kera-
nejši zbir odkritih najdb, zato je pri njegovemu doniji, kakor tudi širše na Balkanu.
hereditatiizgledu in načinu izdelave zaznati tudi največ va-
riacij. Gledano v splošnem, keramična produk- Tehnološke značilnosti lončenine oziroma
cija najdišča sledi tehnološkim in stilističnim faktura njihove izdelave je bila pri večini posodja
tradicijam neolitske keramike v Pelagoniji in groba, čeprav ni malo niti tistih s polirano povr-
se v veliki meri navezuje na tipe, definirane te- šino. Med posodjem z grobo fakturo dominirajo
kom starejših raziskav v Mogili. Kakor na dru- monohromne posode s široko odprtim ustjem,
gih bližnjih neolitskih najdiščih tako tudi na lo- ki so lahko bledo rjave, rjave ali sive barve (npr.
kaciji Školska Tumba dominira monohromna G17, G18, G31). Njihove dimenzije sicer moč-
keramika, oblikovana pretežno v kroglaste poso- no variirajo, so pa bili zelo pogosti večji lonci, ki
de. Tiste iz starejše poselitvene faze imajo blago so se najverjetneje uporabljali za shranjevanje in
navznoter uvito ustje, kar v celoti odgovarja ti- pripravo hrane. Posodje s fino fakturo je največ-
pološkim karakteristikam zgodnje neolitske ke- krat temno rdeče, oker in sive barve, medtem ko
ramične produkcije na Balkanu (npr. G12, G13, v mlajši neolitski fazi dominira predvsem posod-
G14, G23–G25, G27–G30). Prisotno je tudi po- je s črno obarvano in polirano površino. V glav-
sodje, katerih ustje je izvlečeno rahlo navzven, nem so to kroglaste posode s tankimi ostenji,
kar je predvsem obeležje posod s fino fakturo in redkeje pa tudi takšne z bikoničnim profilom.
tankim ostenjem (npr. G10, G20, G26). Pri ne-
katerih kroglastih posodah je ustje kratko in Posodje lahko opredelimo v različne varian-
navpično izvlečeno navzgor (npr. G11), medtem te z vidika oblike kot tudi z vidika okrasa. Neka-
ko imajo druge visok cilindričen vrat, značilen teri primerki posodja, grobe fakture, so okrašeni
tudi za kasnejše faze veluško – porodinske sku- z barbotinom. Lahko so okrašeni z neorganizira-
pine (npr. G15, G16, G19, G21–G22). nim barbotinom, pri katerem je grob premaz iz
gline nanesen na ostenje v naključni obliki, lah-
Število bikoničnih posod, katere so prisotne ko pa tudi s t.i. organiziranim barbotinom, kjer
v obeh neolitskih fazah, je razmeroma majhno je bil glinen nanos razporejen v pravilne linije s
(npr. G20). Za njih je značilno, da imajo največ- pomočjo prstov (npr. G13, G18, G25). V vseh evi-
krat fino fakturo in tanko polirano površino os- dentiranih primerkih je bil barbotin nanesen na
tenja, ki je črne ali temno sive barve. Poleg teh trup posode, torej pod največjim obodom, kar
posod so prisotne tudi skodele z grobo ali fino morebiti nakazuje tudi na njegovo funkcional-
fakturo, katere imajo neredko precej velike di- no vlogo. Na posameznih primerkih grobega
menzije (npr. G17–G18, G31). Dna so pri večini posodja je bil okras izdelan s tankimi, s prstni-
posodja oblikovana ravno, čeprav so lahko tudi mi odtisi razčlenjenimi plastičnimi rebri, ki spo-
blago privzdignjena. V tem kontekstu je potreb- minjajo na vrvico. Tovrsten ornament je poznan
no omeniti tudi nekaj primerkov fragmentira- na keramiki številnih drugih neolitskih najdišč
nih nog, ki pripadajo bodisi ritonom oz. poso- v Makedoniji in na Balkanu, dokumentiran pa je
dam na treh oz. štirih nogah (npr. G32–G33). tudi na najdiščih kasnejših prazgodovinskih ob-
Ročaji na posodah so praviloma redki, kar je ena dobij. Poleg plastičnih okrasov je neolitsko po-
od osnovnih značilnosti starejših in srednje neo- sodje iz Mogile okrašeno še z vrezanimi okrasi
litskih najdišč v Pelagoniji. Ponekod so prisotne tankih plitvih linij in odtiskovanjem nohtov. Za
tudi zankaste aplikacije, katere bi lahko delova- razliko od barbotina pa so te dekorativne tehni-
le kakor ročaji, čeprav se ne more izključiti tudi ke dosti bolj redke. Tudi posode s slikanim ok-
njihova dekorativna vloga. Za razliko od njih, rasom so precej redke. Slikan okras je izveden z
elipsoidnih aplik s tanjšimi vertikalnimi in ho- belo barvo, motiv pa največkrat prikazuje tanke
rizontalnimi perforacijami praktično ni, kar je ravnolinijske in krivolinijske črte, katere so zna-
presenetljivo, glede na to, da se le-te pogosto po- čilne za faze velušina – porodin I – IV (npr. G30,
G40). Tako redko pojavljanje belo-slikane kera-
