Page 56 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 56
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 1 56rek keramičnega »hlebčka«, ki je prelomljen naSekire so izdelane v standardnih okvirih, obi-
polovico (npr. G47). Takšni predmeti so značil- čajno so manjših ali srednjih dimenzij, pravoko-
hereditatina pojava med neolitskimi najdbami na prostorutnih do nekoliko oglatih zaobljenih oblik (npr.
Republike Makedonije, tako da je povsem mož- G53–G55). To lahko nakazuje na njihovo pogos-
no, da je kruh na specifičen obreden način pove- to uporabo ali pa na morebitno socialno-simbo-
zan s skupnostjo; predmet pa izraža tudi njegovo lično funkcijo, kar pa bi dokazale samo nadaljnje
simbolno vlogo (Naumov 2008, 185–204). temeljite raziskave. V skupino kamnitih oro-
dij bi sodile tudi nekoliko masivnejši tolkači oz.
Orodja predstavljajo dokaj številčno skupi- gladilci, ki so najverjetneje služili za izdelavo in
no artefaktov, ki so lahko izdelani iz kamna ali ostrenje kamnitih orodij (npr. G56). Za razliko
keramike. Med keramičnimi predmeti so najpo- od kamnitih orodij, takšnih, izdelanih iz kosti ni
gostejše manjše krožne ploščice, izdelane iz os- prav veliko. Najden je bil en sam obdelan del jele-
tenj razbitega posodja. Nekateri izmed njih ima- novega roga, katerega funkcija ni znana.
jo v središču izdelano perforacijo, na nekaterih
so ohranjene sledi belega slikanega ornamen- Zaključek
ta (npr. G39–G41, G43). Njihova funkcija osta- Arheološke raziskave na lokaciji Školska Tum-
ja še vedno nejasna, čeprav se predpostavlja, da ba, izvedene v letu 2014, so v veliki meri potrdi-
so bili uporabljeni bodisi kot podstavki ali kot la spoznanja in rezultate raziskav na isti lokaci-
uteži (Simoska in Sanev 1975, 25–85). Sicer pa so ji v letu 1977 (Todorović et al. 1980). Razlika je
imele uteži konično obliko, nekatere izmed njih le v prepoznavanju in definiranju sosledja posa-
so bile tudi okrašene z vrezi (npr. G42). Te ute- meznih faz naselbine ali t.i. kulturnih horizon-
ži so se najverjetneje uporabljale kot uteži za ri- tov, oziroma v definiranju še ene kasnejše faze,
biške mreže, ali pa so bile uporabljane pri tkanju, objektivirane skozi zgornje plasti naselbine. V
čeprav sledi uporabe, ki bi kazale na njihovo upo- tem smislu lahko potrdimo, da imamo opravka
rabo, ni. V kontekst tkalske dejavnosti bi mor- s tumbo, ki se je formirala v zgodnjem neolitiku
da sodili tudi kroglasti vijčki, odkriti v različnih in je trajala do njegovih zaključnih faz; lokaci-
plasteh (npr. G43). Med izdelke iz žgane gline ja pa je bila ponovno naseljena v srednjem veku.
sodijo tudi t.i. projektili za frače, ki predstavlja- Arheološke ostaline, ki bi pričale o poselitvi v
jo eno izmed številčnejših skupin predmetov. So ostalih obdobjih prazgodovine in v obdobju an-
prepoznavna značilnost neolitske gospodarske tike, niso bile potrjene, čeprav so se v preteklosti
ekonomije v Pelagoniji, namreč drugje v Make- omenjale tudi najdbe bronaste dobe na drugih
doniji so bodisi redki ali pa sploh niso prisotni. tumbah v Mogili, kot so to Tumba Sredselo in
Njihova elipsoidna oblika in velikost sta dokaj Ronjevska Tumba (Simoska et al. 1979, 9–30; Si-
standardizirani in ne odstopajo od ustaljenih moska 1996a, 36). V tem smislu se Školska Tum-
načinov izdelave (npr. G44–G46). Med zanimi- ba dobro vklaplja v del pelagonskih tumb, ki so
ve keramične predmete sodi tudi večji podstavek bile poseljene edino v obdobju neolitika in kas-
z vboklo zgornjo površino (G48), katerega na- neje še v srednjem veku. Za razliko od njih pa
membnost za enkrat še ni povsem pojasnjena. imajo nekatere druge potrjeno kontinuiteto od
neolitskega do eneolitskega obdobja oziroma
Med kamnitim orodjem so najpogoste- bronaste dobe. Niti ena od njih pa do sedaj nima
je prisotne retuširane kline, izdelane iz kreme- potrjene uporabe v času železne dobe.
na in pa glajene sekire, izdelane iz tufa. Strgala
so največkrat izdelana iz t. i. medenega kremena, Glede na geografska obeležja lokacije Škol-
so tanjših in podolgovatih oblik, pogosto s sle- ska Tumba, lahko potrdimo, da je le-ta bila for-
dmi uporabnih retuš (npr. G50–G52). Del teh mirana na peščenih aluvialnih naplavinah, ki so
kremenovih artefaktov je manjših dimenzij in bile malo privzdignjene nad lokalnim reliefom.
so jih najverjetneje vstavljali v lesene ali košče- Prostor je predstavljal izjemno dobro mikro-
ne nastavke, da bi jih lahko uporabljali kot srpe.
polovico (npr. G47). Takšni predmeti so značil- čajno so manjših ali srednjih dimenzij, pravoko-
hereditatina pojava med neolitskimi najdbami na prostorutnih do nekoliko oglatih zaobljenih oblik (npr.
Republike Makedonije, tako da je povsem mož- G53–G55). To lahko nakazuje na njihovo pogos-
no, da je kruh na specifičen obreden način pove- to uporabo ali pa na morebitno socialno-simbo-
zan s skupnostjo; predmet pa izraža tudi njegovo lično funkcijo, kar pa bi dokazale samo nadaljnje
simbolno vlogo (Naumov 2008, 185–204). temeljite raziskave. V skupino kamnitih oro-
dij bi sodile tudi nekoliko masivnejši tolkači oz.
Orodja predstavljajo dokaj številčno skupi- gladilci, ki so najverjetneje služili za izdelavo in
no artefaktov, ki so lahko izdelani iz kamna ali ostrenje kamnitih orodij (npr. G56). Za razliko
keramike. Med keramičnimi predmeti so najpo- od kamnitih orodij, takšnih, izdelanih iz kosti ni
gostejše manjše krožne ploščice, izdelane iz os- prav veliko. Najden je bil en sam obdelan del jele-
tenj razbitega posodja. Nekateri izmed njih ima- novega roga, katerega funkcija ni znana.
jo v središču izdelano perforacijo, na nekaterih
so ohranjene sledi belega slikanega ornamen- Zaključek
ta (npr. G39–G41, G43). Njihova funkcija osta- Arheološke raziskave na lokaciji Školska Tum-
ja še vedno nejasna, čeprav se predpostavlja, da ba, izvedene v letu 2014, so v veliki meri potrdi-
so bili uporabljeni bodisi kot podstavki ali kot la spoznanja in rezultate raziskav na isti lokaci-
uteži (Simoska in Sanev 1975, 25–85). Sicer pa so ji v letu 1977 (Todorović et al. 1980). Razlika je
imele uteži konično obliko, nekatere izmed njih le v prepoznavanju in definiranju sosledja posa-
so bile tudi okrašene z vrezi (npr. G42). Te ute- meznih faz naselbine ali t.i. kulturnih horizon-
ži so se najverjetneje uporabljale kot uteži za ri- tov, oziroma v definiranju še ene kasnejše faze,
biške mreže, ali pa so bile uporabljane pri tkanju, objektivirane skozi zgornje plasti naselbine. V
čeprav sledi uporabe, ki bi kazale na njihovo upo- tem smislu lahko potrdimo, da imamo opravka
rabo, ni. V kontekst tkalske dejavnosti bi mor- s tumbo, ki se je formirala v zgodnjem neolitiku
da sodili tudi kroglasti vijčki, odkriti v različnih in je trajala do njegovih zaključnih faz; lokaci-
plasteh (npr. G43). Med izdelke iz žgane gline ja pa je bila ponovno naseljena v srednjem veku.
sodijo tudi t.i. projektili za frače, ki predstavlja- Arheološke ostaline, ki bi pričale o poselitvi v
jo eno izmed številčnejših skupin predmetov. So ostalih obdobjih prazgodovine in v obdobju an-
prepoznavna značilnost neolitske gospodarske tike, niso bile potrjene, čeprav so se v preteklosti
ekonomije v Pelagoniji, namreč drugje v Make- omenjale tudi najdbe bronaste dobe na drugih
doniji so bodisi redki ali pa sploh niso prisotni. tumbah v Mogili, kot so to Tumba Sredselo in
Njihova elipsoidna oblika in velikost sta dokaj Ronjevska Tumba (Simoska et al. 1979, 9–30; Si-
standardizirani in ne odstopajo od ustaljenih moska 1996a, 36). V tem smislu se Školska Tum-
načinov izdelave (npr. G44–G46). Med zanimi- ba dobro vklaplja v del pelagonskih tumb, ki so
ve keramične predmete sodi tudi večji podstavek bile poseljene edino v obdobju neolitika in kas-
z vboklo zgornjo površino (G48), katerega na- neje še v srednjem veku. Za razliko od njih pa
membnost za enkrat še ni povsem pojasnjena. imajo nekatere druge potrjeno kontinuiteto od
neolitskega do eneolitskega obdobja oziroma
Med kamnitim orodjem so najpogoste- bronaste dobe. Niti ena od njih pa do sedaj nima
je prisotne retuširane kline, izdelane iz kreme- potrjene uporabe v času železne dobe.
na in pa glajene sekire, izdelane iz tufa. Strgala
so največkrat izdelana iz t. i. medenega kremena, Glede na geografska obeležja lokacije Škol-
so tanjših in podolgovatih oblik, pogosto s sle- ska Tumba, lahko potrdimo, da je le-ta bila for-
dmi uporabnih retuš (npr. G50–G52). Del teh mirana na peščenih aluvialnih naplavinah, ki so
kremenovih artefaktov je manjših dimenzij in bile malo privzdignjene nad lokalnim reliefom.
so jih najverjetneje vstavljali v lesene ali košče- Prostor je predstavljal izjemno dobro mikro-
ne nastavke, da bi jih lahko uporabljali kot srpe.
