Page 59 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 59
ia universitatisPovzetek keramično gradivo. Časovni umestitvi pritrjujejo tudi
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 59 radiokarbonske datacije. Prvič je bila ta lokacija nase-
Območje Pelagonije (Severne Makedonija) kot prostor ljena nekoliko po začetku šestega tisočletja, poselitev
intenzivne neolitske poselitve je arheološki javnosti po- pa je izpričana tudi na prehodu med šestim in petim ti-
znano že precej časa. Velik raziskovalni interes se je za sočletjem pr.n.št. Takšna datacija povsem sovpada z za-
pelagonska prazgodovinska najdišča pojavil tik po drugi četkom naselitve na lokacijah Veluška Tumba in Tum-
svetovni vojni. Prva izkopavanja je tedaj izvedel Josip Ko- ba pri Porodinu, kakor tudi Čuka pri mestu Topolčani.
rošec na Grgur Tumbi, izpostaviti pa velja tudi temelj- Za najzgodnejše faze naselbine je značilno posodje z
no arheološko raziskavo na lokaciji Tumba pri Porodi- belo slikanim okrasom v obliki motivov izdolženih li-
nu. »Zlata doba« preučevanja prazgodovine Pelagonije nij v kompleksni kompoziciji, kar so nakazovale že najd-
je nastopila v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so bila be predhodnih izkopavanj, sočasno z njimi pa je tudi
izpeljana sistematična rekognosciranja in sondažna iz- posodje, okrašeno s t.i. motivom sigme. Oblikovno so
kopavanja na številnih lokacijah v centralnem delu Pe- prisotne kroglaste posode in lonci z izraženim bikonič-
lagonije. Takrat so se vršile sistematične raziskave na naj- nim ostenjem, redkejše so odprte forme posodja. Groba
diščih Veluška Tumba pri Porodinu, Mogila, Optičari, keramika je okrašena pretežno z odtiskovanjem, lahko
Trn, Karamani, Dobromiri, Radobor in drugje. tudi z barbotinom. Sledi 2. faza neolitske poselitve, ki pa
Pelagonija kot specifičen arheološki fenomen ponovno je bila že precej poškodovana s srednjeveškimi posegi oz.
postane središče zanimanja širše strokovne javnosti šele jamami. Glede na radiokarbonske datacije bi naj ta faza
v drugem desetletju 21. stoletja. V okviru te iniciative je pripadala obdobju med 6. in 5. tisočletjem pr. n. št., vklju-
bilo na periferiji lokacije Školska Tumba v Mogili v sode- čuje pa tudi gradivo, katero je mogoče datirati v sredino
lovanju makedonsko – slovenske ekipe v letu 2014 vrše- 6. tisočletja pr. n. št. Čeprav se v njej nadaljuje predhodna
no arheološko sondiranje, usmerjeno v prepoznavanje keramična tradicija, pa je kot novost potrebno izpostavi-
stratifikacije naselbine. Sondiranje je v veliki meri potr- ti še proizvodnjo fine, črne polirane keramike bikonič-
dilo spoznanja in rezultate raziskav leta 1977 na isti loka- nih oblik s krajšim izvihanim ustjem. Ob izkopavanjih v
ciji. Razlika je le v prepoznavanju in definiranju sosled- 70. letih je bila definirana tudi 3. neolitska kulturna faza,
ja posameznih faz naselbine ali t.i. kulturnih horizontov, v kateri pa je bila dokumentirana tudi srednjeveška ke-
oziroma v definiranju še ene kasnejše faze, objektivirane ramika. Tekom sondiranj v letu 2014 se je ponovno po-
skozi zgornje plasti naselbine. V tem smislu lahko potr- kazalo, da so bile plasti 3. faze precej poškodovane s ka-
dimo, da imamo opravka s tumbo, ki se je formirala v zgo- snejšimi srednjeveškimi posegi, zaradi česar se je v njih
dnjem neolitiku in je trajala do njegovih zaključnih faz; nahajala oblica srednjeveških najdb. Leta 2014 je bila evi-
lokacija pa je bila ponovno naseljena v srednjem veku. dentirana tudi 4. faza, katero pa lahko označimo za re-
Arheoloških ostalin mlajših prazgodovinskih obdobij centno in predstavlja najmlajše posege na sami lokaciji.
in antike nismo zasledili. Glede na povedano se lahko zaključi, da je osrednja ne-
V bližini Mogile je evidentiranih na desetine prazgodo- olitska tumba v Mogili, katere del predstavlja tudi Škol-
vinskih naselij – tumb; za nekatere od njih, npr. Tumba ska Tumba, ena od največjih in najmasivnejših tega časa
Sredselo, Tumba Selska Crkva in Školska Tumba, se lah- v Pelagoniji (največja višina stratifikcije plasti dosega cca.
ko smatra, da so bile del enega samega velikega naselja, 6 m). Takšna višina naselbinskih plasti ne preseneča, gle-
katerega pa je modernizacija vasi Mogila razčlenila na de na njen centralni značaj v odnosu do številnih, neko-
več mikro lokacij. Predvideva se, da je bila lokacija Škol- liko manjših tumb, ki so registrirane v njeni neposredni
ska Tumba le sestaven del večje naselbine, kar potrjuje bližini. Celotna prostorska situacija evidentiranih loka-
tudi izjemna podobnost neolitskega gradiva, odkritega cij potrjuje, da ima Mogila centralno pozicijo med naj-
ob izkopavanjih na lokacija Tumba Sredselo v letu 1975. dišči v tem delu Pelagonije, h kateri so gravitirali številni
Arheološko sondiranje v letu 2014 je pokazalo, da je manjši zaselki, ki so nastali bodisi v času neolitika ali tudi
na periferiji lokacije Školska tumba možno definira- v katerem od kasnejših prazgodovinskih obdobij. Njena
ti 4. faze poselitve. Najstarejša poselitev (1. faza poseli- lokacija kakor tudi arheološko gradivo pričata, da je bila
tve) sodi v čas zgodnjega neolitika, kar potrjujejo ostan- naselbina že v zgodnjem neolitiku v središču ekonom-
ki arhitektire in odkrite arheološke najdbe, predvsem
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 59 radiokarbonske datacije. Prvič je bila ta lokacija nase-
Območje Pelagonije (Severne Makedonija) kot prostor ljena nekoliko po začetku šestega tisočletja, poselitev
intenzivne neolitske poselitve je arheološki javnosti po- pa je izpričana tudi na prehodu med šestim in petim ti-
znano že precej časa. Velik raziskovalni interes se je za sočletjem pr.n.št. Takšna datacija povsem sovpada z za-
pelagonska prazgodovinska najdišča pojavil tik po drugi četkom naselitve na lokacijah Veluška Tumba in Tum-
svetovni vojni. Prva izkopavanja je tedaj izvedel Josip Ko- ba pri Porodinu, kakor tudi Čuka pri mestu Topolčani.
rošec na Grgur Tumbi, izpostaviti pa velja tudi temelj- Za najzgodnejše faze naselbine je značilno posodje z
no arheološko raziskavo na lokaciji Tumba pri Porodi- belo slikanim okrasom v obliki motivov izdolženih li-
nu. »Zlata doba« preučevanja prazgodovine Pelagonije nij v kompleksni kompoziciji, kar so nakazovale že najd-
je nastopila v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so bila be predhodnih izkopavanj, sočasno z njimi pa je tudi
izpeljana sistematična rekognosciranja in sondažna iz- posodje, okrašeno s t.i. motivom sigme. Oblikovno so
kopavanja na številnih lokacijah v centralnem delu Pe- prisotne kroglaste posode in lonci z izraženim bikonič-
lagonije. Takrat so se vršile sistematične raziskave na naj- nim ostenjem, redkejše so odprte forme posodja. Groba
diščih Veluška Tumba pri Porodinu, Mogila, Optičari, keramika je okrašena pretežno z odtiskovanjem, lahko
Trn, Karamani, Dobromiri, Radobor in drugje. tudi z barbotinom. Sledi 2. faza neolitske poselitve, ki pa
Pelagonija kot specifičen arheološki fenomen ponovno je bila že precej poškodovana s srednjeveškimi posegi oz.
postane središče zanimanja širše strokovne javnosti šele jamami. Glede na radiokarbonske datacije bi naj ta faza
v drugem desetletju 21. stoletja. V okviru te iniciative je pripadala obdobju med 6. in 5. tisočletjem pr. n. št., vklju-
bilo na periferiji lokacije Školska Tumba v Mogili v sode- čuje pa tudi gradivo, katero je mogoče datirati v sredino
lovanju makedonsko – slovenske ekipe v letu 2014 vrše- 6. tisočletja pr. n. št. Čeprav se v njej nadaljuje predhodna
no arheološko sondiranje, usmerjeno v prepoznavanje keramična tradicija, pa je kot novost potrebno izpostavi-
stratifikacije naselbine. Sondiranje je v veliki meri potr- ti še proizvodnjo fine, črne polirane keramike bikonič-
dilo spoznanja in rezultate raziskav leta 1977 na isti loka- nih oblik s krajšim izvihanim ustjem. Ob izkopavanjih v
ciji. Razlika je le v prepoznavanju in definiranju sosled- 70. letih je bila definirana tudi 3. neolitska kulturna faza,
ja posameznih faz naselbine ali t.i. kulturnih horizontov, v kateri pa je bila dokumentirana tudi srednjeveška ke-
oziroma v definiranju še ene kasnejše faze, objektivirane ramika. Tekom sondiranj v letu 2014 se je ponovno po-
skozi zgornje plasti naselbine. V tem smislu lahko potr- kazalo, da so bile plasti 3. faze precej poškodovane s ka-
dimo, da imamo opravka s tumbo, ki se je formirala v zgo- snejšimi srednjeveškimi posegi, zaradi česar se je v njih
dnjem neolitiku in je trajala do njegovih zaključnih faz; nahajala oblica srednjeveških najdb. Leta 2014 je bila evi-
lokacija pa je bila ponovno naseljena v srednjem veku. dentirana tudi 4. faza, katero pa lahko označimo za re-
Arheoloških ostalin mlajših prazgodovinskih obdobij centno in predstavlja najmlajše posege na sami lokaciji.
in antike nismo zasledili. Glede na povedano se lahko zaključi, da je osrednja ne-
V bližini Mogile je evidentiranih na desetine prazgodo- olitska tumba v Mogili, katere del predstavlja tudi Škol-
vinskih naselij – tumb; za nekatere od njih, npr. Tumba ska Tumba, ena od največjih in najmasivnejših tega časa
Sredselo, Tumba Selska Crkva in Školska Tumba, se lah- v Pelagoniji (največja višina stratifikcije plasti dosega cca.
ko smatra, da so bile del enega samega velikega naselja, 6 m). Takšna višina naselbinskih plasti ne preseneča, gle-
katerega pa je modernizacija vasi Mogila razčlenila na de na njen centralni značaj v odnosu do številnih, neko-
več mikro lokacij. Predvideva se, da je bila lokacija Škol- liko manjših tumb, ki so registrirane v njeni neposredni
ska Tumba le sestaven del večje naselbine, kar potrjuje bližini. Celotna prostorska situacija evidentiranih loka-
tudi izjemna podobnost neolitskega gradiva, odkritega cij potrjuje, da ima Mogila centralno pozicijo med naj-
ob izkopavanjih na lokacija Tumba Sredselo v letu 1975. dišči v tem delu Pelagonije, h kateri so gravitirali številni
Arheološko sondiranje v letu 2014 je pokazalo, da je manjši zaselki, ki so nastali bodisi v času neolitika ali tudi
na periferiji lokacije Školska tumba možno definira- v katerem od kasnejših prazgodovinskih obdobij. Njena
ti 4. faze poselitve. Najstarejša poselitev (1. faza poseli- lokacija kakor tudi arheološko gradivo pričata, da je bila
tve) sodi v čas zgodnjega neolitika, kar potrjujejo ostan- naselbina že v zgodnjem neolitiku v središču ekonom-
ki arhitektire in odkrite arheološke najdbe, predvsem
