Page 58 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 58
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 1 58ji Tumba Sredselo, so bili odkriti tudi posame-kakor tudi »zdolnište« na pokrovu od hiše. V
zni odlomki, kateri so datirani v bronasto dobo. kontekst antropomorfnih reprezentacij se lahko
hereditatiTovrstne najdbe na periferiji naselbine niso bilevključijo tudi nekatere figurine, katere ne odsto-
evidentirane. pajo mnogo od pelagonskih tradicij, ena izmed
njih pa ima tudi obeležja namerne fragmentacije,
V zgodnje neolitski fazi so bile dokumenti- kar je spričo drugih regij Makedonije tukaj zelo
rane tudi nekatere arhitekturne ostaline. V naj- redko (Naumov 2015). Kamnita orodja so pri-
nižji plasti so bile registrirana ostaline polkrožne merljiva z najdbami ostalih pelagonskih najdišč,
konstrukcije, izdelane iz tanjših kolov, lociranih pri čemer pa opažamo, da so najštevilčnejši pro-
na izravnanem platoju. Poleg njih so bile eviden- jektili za frače, sekire in kamnite kline.
tirane tudi ostaline objekta, grajenega iz ma-
sivnejših kolov, ki bi lahko bil prvemu sočasen Glede na povedano se lahko zaključi, da je
ali pa zgrajen nekoliko kasneje. Takšne oblike osrednja neolitska tumba v Mogili, katere del
zgradb na drugih lokacijah v Pelagoniji niso po- predstavlja tudi Školska Tumba, ena od največ-
znane, kar pa bi lahko bila posledica tudi dejstva, jih in najmasivnejših tega časa v Pelagoniji. Gle-
da so bile dosedanje raziskave pretežno locirane de na meritve njenega centralnega dela iz izkopa-
na centralnih delih naselij. Lahko se predvide- vanj v letu 1977, višina celotne stratifikacije plasti
va, da so takšne konstrukcije v periferijah nasel- na njenem najvišjem delu znaša 6,09 m, čeprav
bine imele gospodarski karakter; tudi glede na je v Arheološki karti Makedonije navedeno, da
njene manjše dimenzije. Če vzamemo v obzir še je 6,90 m (Simoska et al. 1979, 9–30; Simoska
dejstvo, da je bil ta del Pelagonije močvirnat, je 1996a, 36). Takšna višina naselbinskih plasti ne
možno, da so se gradile tudi stavbe na koleh za- preseneča, glede na njen centralni značaj v odno-
radi zaščite pred vodo. Takšne stavbe so se gradi- su do številnih, nekoliko manjših tumb, ki so re-
le v Mogili tudi še v drugi polovici 20. stoletja. In gistrirane v njeni neposredni bližini. Poleg tis-
četudi je prostor že delno osušen in so se v pok- tih, že poznanih iz 70-ih let 20. stoletja, sta bili
rajini večino leta ohranjala le jezerca, je ob večji v letu 2015 evidentirani še dve novi (Naumov in
količini padavin celotno področje bilo podvrže- Stojkoski 2015; Naumov 2016a). Celotna pro-
no poplavam, kar so dokazale tudi poplave 2015. storska situacija evidentiranih lokacij potrjuje,
da ima Mogila centralno pozicijo med najdišči v
Tudi keramični modeli hiš so evidentirani tem delu Pelagonije, h kateri so gravitirali števil-
v najnižjih plasteh naselbine, en odlomek pa je ni manjši zaselki, ki so nastali bodisi v času ne-
bil namenoma deponiran v eni od manjših jam, olitika ali tudi v katerem od kasnejših prazgo-
vkopanih v geološko osnovo, oziroma geolo- dovinskih obdobij. Takšni centri so prepoznani
ško plast, na kateri je kasneje osnovana zaenkrat tudi v drugih predelih Pelagonije, zaradi česar
najstarejša konstrukcija, registrirana v Mogili. bi lahko sklepali, da so le-ti imeli pomembnej-
To bi lahko potrjevalo, da je bil kultno obredje šo vlogo v ekonomski komunikaciji kot manjši
v bivališčih oz. gospodarskih objektih, kateri so zaselki. Značaj centralne naselbine v Mogili za
značilni za Pelagonijo, prisotni že v najstarejših enkrat še ni natančno definiran, kakor tudi še ni
fazah neolitika tega prostora. pojasnjeno ali so gravitirajoči zaselki s centralno
naselbino sinhronega nastanka ali pa so le-te na-
To vsekakor potrjujejo tudi sočasni pred- stale kasneje. V vsakem slučaju pa njena lokaci-
meti iz drugih najdišč Pelagonije, kot so Poro- ja kakor tudi arheološko gradivo dokazujeta, da
din, Optičari, Topolčani in dr. Za razliko od teh je bila naselbina že v zgodnjem neolitiku v sre-
arhitekturnih modelov se njihove antropomor- dišču ekonomskih tokov prvih poljedelcev v Pe-
fne variante pojavljajo nekoliko kasneje tako v lagoniji in je znatno prispevala k učvrstitvi eko-
Mogili kakor tudi na drugih neolitskih naseljih nomskih standardov in simboličnih principov
v Pelagoniji. Tisti, najdeni v Školski Tumbi, ima- zgodnje neolitskega obdobja.
jo običajne značilnosti modelov z masivnimi ci-
lindri z obrazom apliciranim v trikotno polje,
zni odlomki, kateri so datirani v bronasto dobo. kontekst antropomorfnih reprezentacij se lahko
hereditatiTovrstne najdbe na periferiji naselbine niso bilevključijo tudi nekatere figurine, katere ne odsto-
evidentirane. pajo mnogo od pelagonskih tradicij, ena izmed
njih pa ima tudi obeležja namerne fragmentacije,
V zgodnje neolitski fazi so bile dokumenti- kar je spričo drugih regij Makedonije tukaj zelo
rane tudi nekatere arhitekturne ostaline. V naj- redko (Naumov 2015). Kamnita orodja so pri-
nižji plasti so bile registrirana ostaline polkrožne merljiva z najdbami ostalih pelagonskih najdišč,
konstrukcije, izdelane iz tanjših kolov, lociranih pri čemer pa opažamo, da so najštevilčnejši pro-
na izravnanem platoju. Poleg njih so bile eviden- jektili za frače, sekire in kamnite kline.
tirane tudi ostaline objekta, grajenega iz ma-
sivnejših kolov, ki bi lahko bil prvemu sočasen Glede na povedano se lahko zaključi, da je
ali pa zgrajen nekoliko kasneje. Takšne oblike osrednja neolitska tumba v Mogili, katere del
zgradb na drugih lokacijah v Pelagoniji niso po- predstavlja tudi Školska Tumba, ena od največ-
znane, kar pa bi lahko bila posledica tudi dejstva, jih in najmasivnejših tega časa v Pelagoniji. Gle-
da so bile dosedanje raziskave pretežno locirane de na meritve njenega centralnega dela iz izkopa-
na centralnih delih naselij. Lahko se predvide- vanj v letu 1977, višina celotne stratifikacije plasti
va, da so takšne konstrukcije v periferijah nasel- na njenem najvišjem delu znaša 6,09 m, čeprav
bine imele gospodarski karakter; tudi glede na je v Arheološki karti Makedonije navedeno, da
njene manjše dimenzije. Če vzamemo v obzir še je 6,90 m (Simoska et al. 1979, 9–30; Simoska
dejstvo, da je bil ta del Pelagonije močvirnat, je 1996a, 36). Takšna višina naselbinskih plasti ne
možno, da so se gradile tudi stavbe na koleh za- preseneča, glede na njen centralni značaj v odno-
radi zaščite pred vodo. Takšne stavbe so se gradi- su do številnih, nekoliko manjših tumb, ki so re-
le v Mogili tudi še v drugi polovici 20. stoletja. In gistrirane v njeni neposredni bližini. Poleg tis-
četudi je prostor že delno osušen in so se v pok- tih, že poznanih iz 70-ih let 20. stoletja, sta bili
rajini večino leta ohranjala le jezerca, je ob večji v letu 2015 evidentirani še dve novi (Naumov in
količini padavin celotno področje bilo podvrže- Stojkoski 2015; Naumov 2016a). Celotna pro-
no poplavam, kar so dokazale tudi poplave 2015. storska situacija evidentiranih lokacij potrjuje,
da ima Mogila centralno pozicijo med najdišči v
Tudi keramični modeli hiš so evidentirani tem delu Pelagonije, h kateri so gravitirali števil-
v najnižjih plasteh naselbine, en odlomek pa je ni manjši zaselki, ki so nastali bodisi v času ne-
bil namenoma deponiran v eni od manjših jam, olitika ali tudi v katerem od kasnejših prazgo-
vkopanih v geološko osnovo, oziroma geolo- dovinskih obdobij. Takšni centri so prepoznani
ško plast, na kateri je kasneje osnovana zaenkrat tudi v drugih predelih Pelagonije, zaradi česar
najstarejša konstrukcija, registrirana v Mogili. bi lahko sklepali, da so le-ti imeli pomembnej-
To bi lahko potrjevalo, da je bil kultno obredje šo vlogo v ekonomski komunikaciji kot manjši
v bivališčih oz. gospodarskih objektih, kateri so zaselki. Značaj centralne naselbine v Mogili za
značilni za Pelagonijo, prisotni že v najstarejših enkrat še ni natančno definiran, kakor tudi še ni
fazah neolitika tega prostora. pojasnjeno ali so gravitirajoči zaselki s centralno
naselbino sinhronega nastanka ali pa so le-te na-
To vsekakor potrjujejo tudi sočasni pred- stale kasneje. V vsakem slučaju pa njena lokaci-
meti iz drugih najdišč Pelagonije, kot so Poro- ja kakor tudi arheološko gradivo dokazujeta, da
din, Optičari, Topolčani in dr. Za razliko od teh je bila naselbina že v zgodnjem neolitiku v sre-
arhitekturnih modelov se njihove antropomor- dišču ekonomskih tokov prvih poljedelcev v Pe-
fne variante pojavljajo nekoliko kasneje tako v lagoniji in je znatno prispevala k učvrstitvi eko-
Mogili kakor tudi na drugih neolitskih naseljih nomskih standardov in simboličnih principov
v Pelagoniji. Tisti, najdeni v Školski Tumbi, ima- zgodnje neolitskega obdobja.
jo običajne značilnosti modelov z masivnimi ci-
lindri z obrazom apliciranim v trikotno polje,
