Page 57 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(1) (2018)
P. 57
ia universitatis-morfološko lokacijo, primerno za formiranje in shranjeni vzorci, katerih analize bi lahko po-
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 57 večjega naselja tik nad močvirnatimi predeli tega trdile ali pa korigirale dosedanjo kronologijo te
dela pelagonske kotline. Lokacija je omogočala neolitske naselbine.
relativno hitro dostopnost hrane in drugih re-
sursov iz okoliških gozdov, rek in jezer, dobro pa Kot je bilo že zgoraj omenjeno, lahko zgo-
so uspevale tudi žitarice na plodnih poljih. Zara- dnji neolitik potrdijo tudi keramične najdbe. Za
di tega ne preseneča, da je v bližini Mogile nas- najzgodnejše faze naselbine je značilno posodje
talo na desetine prazgodovinskih naselij – tumb. z belo slikanim okrasom v obliki motivov izdol-
Kot je bilo izpostavljeno že v uvodnem delu, se za ženih linij v kompleksni kompoziciji, kar so na-
nekatere od njih, npr. Tumba Sredselo, Tumba kazovale že najdbe predhodnih izkopavanj, so-
Selska Crkva in Školska Tumba, lahko smatra, časno z njimi pa je tudi posodje, okrašeno s t.i.
da so del enega samega velikega naselja, katere- motivom sigme (Simoska et al. 1979, 9–30; To-
ga pa je modernizacija vasi Mogila razčlenila na dorović et al. 1980). V tej fazi je največ registri-
več majhnih lokacij. Takšna večja naselja so po- ranih kroglastih posod in loncev z izraženim bi-
znana tudi v drugih predelih Pelagonije, nedav- koničnim ostenjem, bolj poredko pa so prisotne
no pa so bili registrirani tudi prostorski areali, ki bolj odprte forme posod. Okrašeni so pretežno
so jih te naselbine nekdaj obsegale (Naumov in z odtiskovanjem, v nekaj primerih tudi barboti-
Stojkoski 2015, 169–183). Z obzirom na to, je tre- nom.
ba razumeti, da je Školska Tumba le sestaven del
te večje naselbine, kar potrjuje tudi izjemna po- Sledi 2. faza neolitske poselitve, ki pa je bila
dobnost neolitskega gradiva, odkritega ob izko- že precej poškodovana s srednjeveškimi posegi
pavanjih na lokacija Tumba Sredselo v letu 1975 oz. jamami. Glede na radiokarbonske analize bi
(Simoska et al. 1979, 9–30). ta faza naj pripadala obdobju med 6. in 5. tisoč-
letjem pr. n. št., vključuje pa tudi gradivo, kate-
Na osnovi značilnosti odkritih arheolo- ro je mogoče datirati v sredino 6. tisočletja pr. n.
ških najdb se lahko potrdi, da je bila ta naselbina št. Čeprav se v tej fazi nadaljuje predhodna ke-
prvič naseljena v zgodnjem neolitiku, kar je jas- ramična tradicija, pa je vseeno treba izpostaviti
no razvidno iz keramičnega gradiva, kakor tudi proizvodnjo fine, črne polirane keramike biko-
iz radiokarbonskih datacij, ki so bili pred krat- ničnih oblik s krajšim izvihanim ustjem. Poleg
kim na novo kalibrirani (Naumov 2016a). Glede omenjenih najdb so še vedno v uporabi tudi
na kalibrirane datacije je bila ta lokacija prvič na- kroglaste posode, okrašene s slikanimi moti-
seljena nekoliko po začetku šestega tisočletja, ra- vi (rombi, ravnolinijski in krivolinijski motivi),
diokarbonske datacije pa potrjujejo tudi poseli- razmeroma pogosto je v uporabi tudi barbotin.
tev na prehodu med šestim in petim tisočletjem
pr.n.št.. Takšna datacija povsem sovpada z za- V predhodnih izkopavanjih je bila defini-
četkom naselitve na lokacijah Veluška Tumba in rana tudi 3. neolitska kulturna faza, v kateri pa
Tumba pri Porodinu, kakor tudi Čuka pri mes- se je nahajala tudi srednjeveška keramika. Te-
tu Topolčani (Naumov 2016a). Čeprav ti podat- kom izkopavanj v letu 2014 na periferiji naselbi-
ki temeljijo na analizah maloštevilnih primer- ne pa se je pokazalo, da so bile plasti te faze pre-
kov in ostajajo diskutabilni, pa se vsaj za enkrat cej poškodovane s kasnejšimi srednjeveškimi
lahko potrdi, da so neolitske skupnosti v Pelago- posegi na prostoru, zaradi česar se je tudi v pla-
niji formirale svoja prva naselja v samem začetku steh 3. faze nahajala oblica srednjeveških najdb.
šestega tisočletja pr. n. št. Vsekakor pa se lahko Leta 2014 je bila tekom raziskav evidentirana
dosedanje poznavanje povsem spremeni z ana- tudi 4. faza, katero pa lahko označimo za recen-
lizami novih primerkov z obravnavanih lokacij. tno in predstavlja najmlajše posege na sami loka-
V času arheoloških raziskav na lokaciji Školska ciji. Plasti vsebujejo premešane neolitske in sre-
Tumba so bili namreč iz vseh plasti evidentirani dnjeveške najdbe, kakor tudi tiste, ki sodijo v 20.
stoletje. Pri izkopavanjih centralnega dela te ve-
like »tumbe«, katera formalno pripada lokaci-
ar heološke r azisk ave na najdišču školsk a tumba v mogili v letu 2014 57 večjega naselja tik nad močvirnatimi predeli tega trdile ali pa korigirale dosedanjo kronologijo te
dela pelagonske kotline. Lokacija je omogočala neolitske naselbine.
relativno hitro dostopnost hrane in drugih re-
sursov iz okoliških gozdov, rek in jezer, dobro pa Kot je bilo že zgoraj omenjeno, lahko zgo-
so uspevale tudi žitarice na plodnih poljih. Zara- dnji neolitik potrdijo tudi keramične najdbe. Za
di tega ne preseneča, da je v bližini Mogile nas- najzgodnejše faze naselbine je značilno posodje
talo na desetine prazgodovinskih naselij – tumb. z belo slikanim okrasom v obliki motivov izdol-
Kot je bilo izpostavljeno že v uvodnem delu, se za ženih linij v kompleksni kompoziciji, kar so na-
nekatere od njih, npr. Tumba Sredselo, Tumba kazovale že najdbe predhodnih izkopavanj, so-
Selska Crkva in Školska Tumba, lahko smatra, časno z njimi pa je tudi posodje, okrašeno s t.i.
da so del enega samega velikega naselja, katere- motivom sigme (Simoska et al. 1979, 9–30; To-
ga pa je modernizacija vasi Mogila razčlenila na dorović et al. 1980). V tej fazi je največ registri-
več majhnih lokacij. Takšna večja naselja so po- ranih kroglastih posod in loncev z izraženim bi-
znana tudi v drugih predelih Pelagonije, nedav- koničnim ostenjem, bolj poredko pa so prisotne
no pa so bili registrirani tudi prostorski areali, ki bolj odprte forme posod. Okrašeni so pretežno
so jih te naselbine nekdaj obsegale (Naumov in z odtiskovanjem, v nekaj primerih tudi barboti-
Stojkoski 2015, 169–183). Z obzirom na to, je tre- nom.
ba razumeti, da je Školska Tumba le sestaven del
te večje naselbine, kar potrjuje tudi izjemna po- Sledi 2. faza neolitske poselitve, ki pa je bila
dobnost neolitskega gradiva, odkritega ob izko- že precej poškodovana s srednjeveškimi posegi
pavanjih na lokacija Tumba Sredselo v letu 1975 oz. jamami. Glede na radiokarbonske analize bi
(Simoska et al. 1979, 9–30). ta faza naj pripadala obdobju med 6. in 5. tisoč-
letjem pr. n. št., vključuje pa tudi gradivo, kate-
Na osnovi značilnosti odkritih arheolo- ro je mogoče datirati v sredino 6. tisočletja pr. n.
ških najdb se lahko potrdi, da je bila ta naselbina št. Čeprav se v tej fazi nadaljuje predhodna ke-
prvič naseljena v zgodnjem neolitiku, kar je jas- ramična tradicija, pa je vseeno treba izpostaviti
no razvidno iz keramičnega gradiva, kakor tudi proizvodnjo fine, črne polirane keramike biko-
iz radiokarbonskih datacij, ki so bili pred krat- ničnih oblik s krajšim izvihanim ustjem. Poleg
kim na novo kalibrirani (Naumov 2016a). Glede omenjenih najdb so še vedno v uporabi tudi
na kalibrirane datacije je bila ta lokacija prvič na- kroglaste posode, okrašene s slikanimi moti-
seljena nekoliko po začetku šestega tisočletja, ra- vi (rombi, ravnolinijski in krivolinijski motivi),
diokarbonske datacije pa potrjujejo tudi poseli- razmeroma pogosto je v uporabi tudi barbotin.
tev na prehodu med šestim in petim tisočletjem
pr.n.št.. Takšna datacija povsem sovpada z za- V predhodnih izkopavanjih je bila defini-
četkom naselitve na lokacijah Veluška Tumba in rana tudi 3. neolitska kulturna faza, v kateri pa
Tumba pri Porodinu, kakor tudi Čuka pri mes- se je nahajala tudi srednjeveška keramika. Te-
tu Topolčani (Naumov 2016a). Čeprav ti podat- kom izkopavanj v letu 2014 na periferiji naselbi-
ki temeljijo na analizah maloštevilnih primer- ne pa se je pokazalo, da so bile plasti te faze pre-
kov in ostajajo diskutabilni, pa se vsaj za enkrat cej poškodovane s kasnejšimi srednjeveškimi
lahko potrdi, da so neolitske skupnosti v Pelago- posegi na prostoru, zaradi česar se je tudi v pla-
niji formirale svoja prva naselja v samem začetku steh 3. faze nahajala oblica srednjeveških najdb.
šestega tisočletja pr. n. št. Vsekakor pa se lahko Leta 2014 je bila tekom raziskav evidentirana
dosedanje poznavanje povsem spremeni z ana- tudi 4. faza, katero pa lahko označimo za recen-
lizami novih primerkov z obravnavanih lokacij. tno in predstavlja najmlajše posege na sami loka-
V času arheoloških raziskav na lokaciji Školska ciji. Plasti vsebujejo premešane neolitske in sre-
Tumba so bili namreč iz vseh plasti evidentirani dnjeveške najdbe, kakor tudi tiste, ki sodijo v 20.
stoletje. Pri izkopavanjih centralnega dela te ve-
like »tumbe«, katera formalno pripada lokaci-
