Page 10 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 10
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 10go pa je takih, ki so iz uporabe prešli s komasa-Zbrana je bila velika količina prvoosebnih
cijo kmetijskih zemljišč. Do leta 2014 je bilo ce- pričevanj o nekdanji izrabi poplavne ravnice, kot
hereditatilotno območje, z dragoceno izjemo 1,5km2 poljapomembnem gospodarskem zaledju tukajšnjih
pod vasjo Drnovo (gl. Paša …), že v celoti koma- kmetij. Predvsem izstopajo podatki o koriščenju
sirano (Rihter 2015, 11–15). Navkljub temu je bilo mokrega sveta. Pri tem se je porodilo vprašanje,
možno vse toponime, tudi takšne, ki so po ko- kako je mogoče, da so bili informatorji, rojeni v
masaciji izšli iz redne uporabe, z informatorji prvih štirih desetletjih 20. stoletja, še priča pov-
zbrati, preveriti ter s pomočjo starejših ortograf- sem drugačni podobi poplavne ravnice, kot bi
skih posnetkov prostorsko umestiti in prenesti jo pričakovali, navkljub sto let poprej pričeti sa-
na topografsko podlago. V naši raziskavi nasto- vski regulaciji? Del odgovorov je ponudil pregled
pajo le tisti toponimi, na katere je vezana infor- zgodovine regulacijskih del in drugih podatkov,
macija o človekovih dejavnostih. Vsak toponim, ki se nanašajo na prostor reke Save med Krškim
ki ga omenjamo, je umeščen na topografski karti in Brežicami v 19. in 20 stoletju (npr. Kronberg
v merilu 1: 25 000 (Sl. 1) in sicer pod tekočo šte- 1839; Costa 1848; Lapajne 1894; Vrhovec 1895;
vilko od 1–114. Vrstni red številk toponimov sle- Teppey 1977; Umek 1986 in 1996; Verbič in Be-
di prvi omembi toponima v tekstu. rič 1993; Ripšl 2007; Šebek 2009, Počkar 2009;
Mlekuž 2009; Rihter 2015 in 2016a–d), del pa
Velika količina toponimov za prostor, ki usmerjeno spraševanje informatorjev o izgle-
skozi današnjo gospodarsko perspektivo nima du in izrabi različnih predelov poplavne rav-
več posebnega pomena, priča o tem, da je bilo v nice v času pred letom 19415 (Rihter 2007; isti
preteklosti drugače. Razvidno je, da so bila v prvi 2010; isti 2015; glej dalje). Izkazalo se je, da je šlo
polovici 20. stoletja še vsa zemljišča poplavne za čas, ko so leta 1829 pričeta regulacijska dela na
ravnice poimenovana, kar implicira njeno po- reki Savi med Krškim in Brežicami trajala že več
membnost za človeka oziroma njegovo vsakda- kot sto let, utrditvena dela pa so bila še vedno v
njo prisotnost v njej. teku (Rihter 2015, 61–62; Teppey 1977, 29). Do-
končna izravnava struge oz. njena ustaljenost v
Nekatera pričevanja so unikatna, druga poteku, ki je podoben današnjemu,6 pa je bila
je bilo moč preveriti pri več informatorjih. Za izvedena šele do leta 1945 (Šebek 2009; Rihter
mnoge dejavnosti najdemo primerjave v dru- 2015; 2016a, 59) oz. do druge polovice 20. stole-
gih primerljivih okoljih, vendar njihovo navaja- tja (Verbič 2008, 38; prim. Teppey 1977, 29). Re-
nje ni predmet tega prispevka. Podajamo jih le gulacija je porušila nekdanji naravni ekosistem,
v primerih, ko želimo osvetliti kakšno izmed ki se je od današnjega, antropogenega precej raz-
manj jasnih trenskih informacij ali pa kadar že- likoval (Verbič in Berič 1993, 333).
limo bralca napotiti na lokalno zadevne primer-
jave. Drobci raznovrstnih pričevanj o človekovih Zaradi neposrednih vezi informatorjev, ro-
dejavnostih v tem delu poplavne ravnice, so bili jenih v prvi polovici 20. stoletja, z generacijami
objavljeni na več mestih (Rihter 2006; isti 2008; (starih) staršev rojenimi v 2. pol. 19. stoletja in
isti 2010; isti 2011; isti 2014; isti 2015). njihove navezanosti na iste prostore v poplavni
ravnici, lahko danes, na pragu tretjega tisočle-
V zvezi s tem izpostavimo delo Življenje- tja, ko (ravnica) ni več ohranjena v tedanji obliki,
pisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save razpolagamo z zelo konkretnimi pričevanji o po-
in Sotle (Iz časov ječmenove kave) avtorice Ivan- stopnih spremembah obrečnega okolja in hkrati
ke Počkar (1998), ki s podatki v obliki ljudskih o spremenjenih dejavnostih človeka v njem.
pričevanj sega tudi v neposredno soseščino naše-
ga interesnega območja. Med njimi so nekatere 5 Letnica je okvirni mejnik, ki ga predstavlja internacija krškopoljske-
locirane tudi v poplavni obrečni svet spodnjega ga prebivalstva v nemška taborišča. Ta je pri večini pripovedovalcev
Posavja (Počkar 1998, 46–313, passim). potekala v zadnji tretjini leta 1941 in v prvih dveh mesecih leta 1942.
toponimov je del avtorjevega lastnega/vaškega/topografskega re- 6 Mišljeno za podobo struge, ki je tu obstajala do leta 2015/2016 pred
pertoarja, kot domačina. pričetki del za HE Brežice.
cijo kmetijskih zemljišč. Do leta 2014 je bilo ce- pričevanj o nekdanji izrabi poplavne ravnice, kot
hereditatilotno območje, z dragoceno izjemo 1,5km2 poljapomembnem gospodarskem zaledju tukajšnjih
pod vasjo Drnovo (gl. Paša …), že v celoti koma- kmetij. Predvsem izstopajo podatki o koriščenju
sirano (Rihter 2015, 11–15). Navkljub temu je bilo mokrega sveta. Pri tem se je porodilo vprašanje,
možno vse toponime, tudi takšne, ki so po ko- kako je mogoče, da so bili informatorji, rojeni v
masaciji izšli iz redne uporabe, z informatorji prvih štirih desetletjih 20. stoletja, še priča pov-
zbrati, preveriti ter s pomočjo starejših ortograf- sem drugačni podobi poplavne ravnice, kot bi
skih posnetkov prostorsko umestiti in prenesti jo pričakovali, navkljub sto let poprej pričeti sa-
na topografsko podlago. V naši raziskavi nasto- vski regulaciji? Del odgovorov je ponudil pregled
pajo le tisti toponimi, na katere je vezana infor- zgodovine regulacijskih del in drugih podatkov,
macija o človekovih dejavnostih. Vsak toponim, ki se nanašajo na prostor reke Save med Krškim
ki ga omenjamo, je umeščen na topografski karti in Brežicami v 19. in 20 stoletju (npr. Kronberg
v merilu 1: 25 000 (Sl. 1) in sicer pod tekočo šte- 1839; Costa 1848; Lapajne 1894; Vrhovec 1895;
vilko od 1–114. Vrstni red številk toponimov sle- Teppey 1977; Umek 1986 in 1996; Verbič in Be-
di prvi omembi toponima v tekstu. rič 1993; Ripšl 2007; Šebek 2009, Počkar 2009;
Mlekuž 2009; Rihter 2015 in 2016a–d), del pa
Velika količina toponimov za prostor, ki usmerjeno spraševanje informatorjev o izgle-
skozi današnjo gospodarsko perspektivo nima du in izrabi različnih predelov poplavne rav-
več posebnega pomena, priča o tem, da je bilo v nice v času pred letom 19415 (Rihter 2007; isti
preteklosti drugače. Razvidno je, da so bila v prvi 2010; isti 2015; glej dalje). Izkazalo se je, da je šlo
polovici 20. stoletja še vsa zemljišča poplavne za čas, ko so leta 1829 pričeta regulacijska dela na
ravnice poimenovana, kar implicira njeno po- reki Savi med Krškim in Brežicami trajala že več
membnost za človeka oziroma njegovo vsakda- kot sto let, utrditvena dela pa so bila še vedno v
njo prisotnost v njej. teku (Rihter 2015, 61–62; Teppey 1977, 29). Do-
končna izravnava struge oz. njena ustaljenost v
Nekatera pričevanja so unikatna, druga poteku, ki je podoben današnjemu,6 pa je bila
je bilo moč preveriti pri več informatorjih. Za izvedena šele do leta 1945 (Šebek 2009; Rihter
mnoge dejavnosti najdemo primerjave v dru- 2015; 2016a, 59) oz. do druge polovice 20. stole-
gih primerljivih okoljih, vendar njihovo navaja- tja (Verbič 2008, 38; prim. Teppey 1977, 29). Re-
nje ni predmet tega prispevka. Podajamo jih le gulacija je porušila nekdanji naravni ekosistem,
v primerih, ko želimo osvetliti kakšno izmed ki se je od današnjega, antropogenega precej raz-
manj jasnih trenskih informacij ali pa kadar že- likoval (Verbič in Berič 1993, 333).
limo bralca napotiti na lokalno zadevne primer-
jave. Drobci raznovrstnih pričevanj o človekovih Zaradi neposrednih vezi informatorjev, ro-
dejavnostih v tem delu poplavne ravnice, so bili jenih v prvi polovici 20. stoletja, z generacijami
objavljeni na več mestih (Rihter 2006; isti 2008; (starih) staršev rojenimi v 2. pol. 19. stoletja in
isti 2010; isti 2011; isti 2014; isti 2015). njihove navezanosti na iste prostore v poplavni
ravnici, lahko danes, na pragu tretjega tisočle-
V zvezi s tem izpostavimo delo Življenje- tja, ko (ravnica) ni več ohranjena v tedanji obliki,
pisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save razpolagamo z zelo konkretnimi pričevanji o po-
in Sotle (Iz časov ječmenove kave) avtorice Ivan- stopnih spremembah obrečnega okolja in hkrati
ke Počkar (1998), ki s podatki v obliki ljudskih o spremenjenih dejavnostih človeka v njem.
pričevanj sega tudi v neposredno soseščino naše-
ga interesnega območja. Med njimi so nekatere 5 Letnica je okvirni mejnik, ki ga predstavlja internacija krškopoljske-
locirane tudi v poplavni obrečni svet spodnjega ga prebivalstva v nemška taborišča. Ta je pri večini pripovedovalcev
Posavja (Počkar 1998, 46–313, passim). potekala v zadnji tretjini leta 1941 in v prvih dveh mesecih leta 1942.
toponimov je del avtorjevega lastnega/vaškega/topografskega re- 6 Mišljeno za podobo struge, ki je tu obstajala do leta 2015/2016 pred
pertoarja, kot domačina. pričetki del za HE Brežice.
